Meksikajnarji

Meksikajnarji je naziv za prostovoljce v vojski mehiškega cesarja Maksimilijana, brata avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Zaradi upora Mehičanov leta 1864 je Franc Jožef Maksimilijanu pomagal s prostovoljci iz avstrijskih dežel; po nekaterih podatkih naj bi bilo prostovoljcev okoli 6.000. Na slovenskem je Ljubljanski mestni svet 3. junija izdal poziv za prostovoljstvo; zbirališče prostovoljcev je bila Cukrarna. Preko Trsta so prostovoljci iz vseh dežel odpluli v več skupinah proti Mehiki.

Cukrarna, zbirališče Meksikajnarjev (ok. 1870)

Dogovorjeno je bilo, da bodo prostovoljci služili šest let in za to dobivali plačo, tistim, ki bi po tem ostali v Mehiki, pa je bilo obljubljeno 12-28 oralov zemlje. Ko je francoski cesar Napoleon III. zaradi pritiska ZDA odpoklical svoje čete, je evropska intervencija propadla. Od vseh prostovoljcev se jih je do aprila 1867 vrnilo samo 1.151. Nekaj Slovencev se je po smrti Maksimilijana vrnilo nazaj, nekateri pa so ostali v Mehiki.

Slovenska književnost in meksikajnarjiUredi

  • O slovenskih prostovoljcih so pisali številni književniki in drugi, med drugim Franc Kastelic v Novicah ter Josip Jurčič in Ivan Tavčar.
  • Meksikajnarji, 1–5. [Strip.] Risba Zoran Smiljanić, scenarij Marijan Pušavec. Ljubljana: Umco, 2006–2016.

ViriUredi

  • Kastelic, Franc Meksikajnarska ekspedicija, Murska Sobota, Eurotrade Print, 2004 (COBISS)
  • Cvirn, J. idr. (1999). "Razmah kulturnega in političnega delovanja v ustvani dobi". V: Ilustrirana zgodovina Slovencev (str. 250); uredniki Vidic M., Brenk L. in Ivanič M. Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-15664-1

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi