Matija Drovenik
Matija Drovenik, slovenski rudarski inženir in geolog * 14. februar 1927, Ljubljana, † 30. oktober 2015, Ljubljana.
| Matija Drovenik | |
|---|---|
| Rojstvo | 14. februar 1927[1][2] Ljubljana[1][2] |
| Smrt | 30. oktober 2015[2] (88 let) Ljubljana |
| Bivališče | Slovenija, Srbija, Alžirija |
| Narodnost |  slovenska |
| Področja | geologija |
| Ustanove | Inštitut za geologijo, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani |
| Alma mater | Univerza v Ljubljani |
| Mentor doktorske disertacije | Jože Duhovnik |
| Doktorski študenti | Dragomir Skaberne, Tadej Dolenc |
| Poznan po | raziskovanje rudišč barvnih kovin |
Življenje in delo
urediPo končani osnovni šoli in gimnaziji v rojstnem mestu je aktivno sodeloval v narodnoosvobodilni borbi. Kot mladinski organizator je bil julija 1944 aretiran ter do konca vojne nemških taboriščih (Dachau in Rabstain). Leta 1945 se je vpisal na rudarski oddelek Tehnične fakultete v Ljubljani. Med študijem je bil v letih 1948–52 provizorni asistent za mineralogijo in petrografijo, 1951 je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Diplomiral je 1952.
Po končanem študiju je služboval kot rudarski geolog in glavni geolog v Rudarsko topilniškem bazenu Bor (1953–65). Leta 1956 se je izpopolnjeval na Geološkem zavodu Francije v Parizu. Nato je bil 1960 na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani izvoljen za docenta za predmete mineralogija, petrografija, geokemija in laboratorijsko preiskovanje mineralov. Ker ni dobil družinskega stanovanja je ostal v Boru. Leta 1961 je z razpravo Geološko-petrološka študija širše okolice rudnika bakra Bor doktoriral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Na novo ustanovljeni Rudarsko-metalurški fakulteti v Boru, ki deluje v sklopu Univerze v Beogradu je kot izredni profesor predaval mineralogijo in petrografjo, ter uredil katedro za mineralogijo in petrografijo (1961–63)[3]. Na prošnjo alžirske vlade je bil v letih 1963-65 svetnik v Direkciji za rudarstvo in geologijo v Alžiriji. Leta 1965 se je zaposlil kot docent na Oddelku za montanistiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, 1970 je postal izredni in 1977 redni profesor. Izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je postal marca 1978[4], redni aprila 1987[5]; glavni tajnik SAZU je bil dva mandata, od 1992 do 1999, bil pa je tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. 1993 je postal tudi zaslužni profesor ljubljanske univerze.
V raziskovalnem delu se je posvetil zlasti raziskavam magmatske evolucije in bakrovemu rudišču v Timoški krajini (Srbija); razčlenil je zgornjekredni vulkanizem in razložil pomen geološke faze laramijskega plutonizma za nastanek bakrovih rudišč. V Alžiriji je proučeval rudišča svinca in cinka. Med raziskavami v Sloveniji je dokazal diagenski nastanek bakrovih rudišč v srednjepermskih peščenjakih. Z Ivanom Mlakarjem je ugotovil razvoj živosrebrovega orudenja v Idriji, s Francem Drovenikom in Mariem Pleničarjem pa nastanek rudišč po Sloveniji. Sam ali v soavtorstvu je objavil preko 40 znanstvenih razprav. V letih 1966−77 je bil predstojnik Inštituta za geologijo na fakulteti ter član domačih in tujih znanstvenih organizacij.[6]
Bibliografija
uredi- Geološko-petrološka studija širše okolice Rudnika Bor (disertacija) (COBISS)
- Sedimentacijski in postsedimentacijski razvoj grödenske formacije med Cerknim in Žirovskim vrhom (COBISS)
- Nastanek uranovega rudišča Žirovski vrh (COBISS)
- Bakrovo rudišče Gornja Lipa (COBISS)
- Premogovnik "Niwka - Modrzejow" (COBISS)
- Strukturne in genetske posebnosti idrijskega rudišča (COBISS)
Glej tudi
urediViri
uredi- ↑ 1,0 1,1 Database of the Terezín Memorial
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Vzajemni bibliografski sistem COBISS
- ↑ Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob petinsedemdesetletnici : biografski zbornik (PDF). Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 2013. str. 235. COBISS 269149184. ISBN 978-961-268-025-1.
- ↑ Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 1978. str. 73. COBISS 340237. ISSN 0374-0315.
- ↑ Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 1987. str. 46. COBISS 340237. ISSN 0374-0315.
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.
