Mastika

Mastika (znanstveno ime Pistacia lentiscus) je zimzelen grm ali nizko drevo iz družine rujevk, ki zraste do 4 m višine.

Mastika
Pistacia lentiscus.jpg
Listje in cvetovi
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Angiospermae (kritosemenke)
Podrazred: Rosidae
Red: Sapindales
Družina: Anacardiaceae (rujevke)
Rod: Pistacia
Vrsta: P. lentiscus
Znanstveno ime
Pistacia lentiscus
L.

Izvorno je vrsta razširjena po sredozemskih obalah Francije, Italije, Španije, Grčije, Turčije, Sirije in Severne Afrike, pa tudi na Portugalskem ter Kanarskih otokih. Gojijo jo predvsem na grškem otoku Kios v Egejskem morju za pridobivanje aromatične smole, kot okrasno rastlino pa so jo vnesli tudi v Mehiko.

SmolaUredi

Smola mastike (prav tako imenovana mastika) je močno aromatična snov ebenovinaste barve. Sprva je izloček mastike tekoč, na soncu pa se posuši in strdi v trdo, krhko in prozorno smolo. Ob žvečenju se zmehča v belo gumijasto snov, ki je uporabna kot žvečilni gumi.

Ena od sestavin te smole je mastikovo olje, bledo rumena tekočina (registrska številka CAS 61789-92-2), sestavljena večinoma iz monoterpenskih ogljikovodikov, med katerimi prevladujeta α- in β-pinen. Pridobivamo ga z destilacijo z vodno paro iz smole, občasno pa tudi neposredno iz listov in vej grma. Iz rastlinskega materiala olje ekstrahiramo s topili (oleoresin). Olje deluje antimikrobno, antiseptično, sprošča mišične krče, krči žile in tkivo, odvaja vodo, lajša izkašljevanje in poživlja. Uporablja se v zobozdravstvu in v proizvodnji loščil, kot dišavna komponenta v visokorazrednih kolonjskih vodah in parfumih ter v tradicionalni grški kuhinji kot začimba in dodatek prehrambenim izdelkom, posebno likerjem (npr. Ouzo).