Martin Bauzer
Martin Bauzer (bávcer) tudi Bautscher, Bavčer ali Bavčar, slovenski latinski pisatelj, humanist in zgodovinar, * 11. november 1595, Selo pri Vipavi, † 23. december 1668, Gorica.
| Martin Bauzer | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 11. november 1595 ali 1595[1] Selo, Črniče[1] |
| Smrt | 23. december 1668 ali 1668[1] Gorica[1] |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Sveto rimsko cesarstvo |
| Poklic | zgodovinar, redovnik, duhovnik |
| Poznan po | pisanju zgodovinskih tekstov |
Življenje in delo uredi
Študiral je filozofijo, vstopil 1616 v Ljubljani v jezuitski red, opravil noviciat v Brnu, prav tam tudi doktoriral iz filozofije in kasneje končal še študij teologije; bil nato profesor sholastične filozofije na gimnazijah v Gorici, Gradcu, rektor kolegija na Reki.
Goriški je v rokopisu posvetil svoja dva poglavitnega dela Historia rerum noricarum et foroiuliensium (1657-1663), ki je bilo napisano pod psevdonimom »Leopoldo Romanorum Imperatori… Goritiam ingredienti, oratio… recitata per Gaudentium Hilarinum Goritianum. Utini 1660« (kopija iz leta 1777. v ljubljanski licejski knjižnici); prevod Zdravko Jelinčič Zgodbe Norika in Furlanije, Toronto, 1975; in Syllabus ducalium sacri Romani imperii Goritiae comitum, ki obsega zgodovino goriških grofov do 1500, grofov iz Andechsa, Trsta v predkrščanski dobi in tržaških škofov in svetnikov do 1663 (v semeniški knjižnici v Gorici). V latinščini je objavil tudi govor Leopoldo Romanorum Imperatori... (Videm, 1600) in v nemščini Panegyricus in honorem Leopoldi Augusti (Ljubljana, 1600).
Viri uredi
- Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Glonar Joža. »Bauzer Martin«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
