Marko Juvan

Za glasbenika glej Marko Juvan (glasbenik)

Marko Juvan, slovenski literarni zgodovinar, literarni teoretik, univerzitetni učitelj, * 2. junij 1960, Ljubljana.

Marko Juvan
Portret
Rojstvo2. junij 1960({{padleft:1960|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (59 let)
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicliterarni zgodovinar, univerzitetni profesor, slovenist

Predava na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, zaposlen pa je na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.

ŽivljenjepisUredi

Marko Juvan je leta 1985 diplomiral iz slovenščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1990 na isti fakulteti magistriral in 1993 doktoriral. Po diplomi se je izpopolnjeval na univerzi v Tübingenu in na univerzi v Münchnu. Od leta 1986 dela na Oddelku za slovanske jezike in književnosti oziroma poznejšem Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, od 1994 kot univerzitetni učitelj. Sodeloval je na številnih slovenskih in mednarodnih simpozijih ter imel gostujoča predavanja na univerzah po Evropi. Objavlja v znanstvenem tisku doma in na tujem (Poljska, Hrvaška, Jugoslavija, Rusija, Italija, Avstrija, Nemčija, Madžarska, ZDA, Kanada, Združeno kraljestvo, Ljudska republika Kitajska, Bolgarija, Estonija).

Od leta 1996 je polno zaposlen kot raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, od 2006 kot znanstveni svetnik, od 2011 je tudi njegov predstojnik. Na inštitutu vodi raziskovalni program in projekte ("Slovenska" svetovna književnost, Prostor slovenske literarne kulture, Maj 68 v literaturi in teoriji) in sodeluje v mednarodnih raziskavah. Na Filozofski fakulteti predava literarno teorijo. Od 2002 do 2006 je bil predsednik Slovenskega društva za primerjalno književnost. Od 2007 do 2011 je bil član izvršnega odbora Evropske mreže za primerjalno literarno vedo (REELC/ENCLS), od 2008 do 2014 pa je sodeloval v Odboru za literarno teorijo pri Mednarodni zvezi za primerjalno književnost (ICLA/AILC). Od leta 2012 je član Evropske akademije (Academia Eropaea), kjer je v letih 2013–2017 deloval v Odboru sekcije za literarne in gledališke študije. 2019 je bil izvoljen v Izvršni odbor Mednarodne zveze za primerjalno književnost (ICLA/AILC).

Za svoje delo je prejel Zlati znak ZRC SAZU za izjemne raziskovalne dosežke (2014) in Priznanje Antona Ocvirka (2018).

Uredniško deloUredi

Je (so)urednik literarnih, literarnovednih besedil in zbornikov. Objavlja tudi v tujem znanstvenem tisku.

Od 1982–85 je bil član uredniškega odbora revije Sodobnost, 1984–89 pa knjižne zbirke Aleph. 1989–96 je bil član uredništev revij Literatura ter Jezik in slovstvo. Od 1997 je član uredniškega odbora Primerjalne književnosti, med 1997 in 2011 pa je bil v uredništvu Slavistične revije.

Souredil je zbornik Bahtin in humanistične vede (1997) ter sestavil antologijo Prosto po … Cvetnik slovenske parodije (1999). 2002 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani uredil 19. zbornik Obdobij (Romantična pesnitev: Ob 200. obletnici rojstva Franceta Prešerna). Pri reviji Primerjalna književnost je z Jelko Kernev Štrajn uredil posebno številko (Teoretsko-literarni hibridi/Hybridizing Theory and Literature [1]). Urejal je leksikon Literatura pri Cankarjevi založbi (nova gesla).

Od leta1999 je član uredniškega odbora mednarodne spletne revije Comparative Literature and Culture: A WWWeb Journal [2], od 2017 pa mednarodne revije za literarno kulturo Arcadia.

Od leta 2004 z Darkom Dolinarjem ureja zbirke Studia litteraria. Prevaja številne literarno-teoretske monografije in članke v slovenski jezik (Erika Greber: Ljubezenska pisma med teorijo in literaturo: Zoo ali pisma ne o ljubezni, roman v pismih Viktorja Šklovskega = Love letters between theory nd literature: Viktor Shklovsky's epistolary novel Zoo, or letters nor about love, Katia Pizzi: 'Silentes Loquimur': 'Fojbe' in tesnoba meje v povojni tržaški književnosti in drugi.)

Raziskovalna področjaUredi

Ukvarja se z literarno teorijo (literarnost, genologija, intertekstualnost, parodija, literarni diskurz, literarni kanon, literatura in prostor, kulturni spomin, metodologija), primerjalno književnostjo ter zgodovino in interpretacijo slovenske književnosti.

Piše razprave o slovenski, predvsem sodobni poeziji in o slovenski književnosti 19. in 20. stoletja v primerjalnem kontekstu (romantika, postromantika, modernizem in postmodernizem).

Piše tudi recenzije literarnih in literarnovednih del (Miran Hladnik: Praktični spisovnik ali šola strokovnega ubesedovanja, Alojzija Zupan Sosič: Robovi mreže, robovi jaza: Sodobni slovenski roman, Andrej Blatnik: Šopki za Adama venijo, Drago Jančar: Severni sij).

BibliografijaUredi

  • Književne odnosnice v poeziji Vena Tauferja. Diplomsko delo. (1985) (COBISS)
  • "Strah in pogum" na evropskem ozadju: subjekt, smrt, akcija, ideologije. (1986) (COBISS)
  • Imaginarji Kersta v slovenski literaturi: medbesedilnost recepcije.(1990; druga izdaja, na spletu, 2016) (COBISS)
  • Parodija in slovenski literarni kanon: modeli, analize, interpretacije. Doktorska disertacija. (1993) (COBISS)
  • Parodija kot medbesedilna vrsta. (1993) (COBISS)
  • Domači Parnas v narekovajih: parodija in slovenska književnost. (1997) (COBISS)
  • Intertekstualnost. (2000) (COBISS)
  • Vezi besedila: študije o slovenski književnosti in medbesedilnosti. (2000) (COBISS)
  • Literarna veda v rekonstrukciji: uvod v sodobni študij literature. (2006) (COBISS)
  • (Urednik, z Darkom Dolinarjem). Writing Literary History: Selected Perspectives from Central Europe. Frankfurt: Peter Lang, 2006.
  • Teoretsko-literarni hibridi: o dialogu literature in teorije = Hybridizing theory and literature: on the dialogue between theory and literature. (2006) (COBISS)
  • Črtomir. Tematologija. Ljubljana: Študentska založba. (Knjižna zbirka Scripta.) (2007) (COBISS)
  • "Slovenski kulturni sindrom" v nacionalni in primerjalni literarni vedi. Slavistična revija, let. 56, št. 1. (jan-mar 2008). (COBISS)
  • Towards a history of intertextuality in literary and culture studies [elektronski vir]. CLCWeb Let. 10, št. 3 (september 2008). (COBISS)
  • Literary Studies in Reconstruction: An Introduction to Literature. Frankfurt/Main: Peter Lang, 2011.
  • Prešernovska struktura in svetovni literarni sistem. Ljubljana: LUD Literatura, 2012.
  • (Urednik). Svetovne književnosti in obrobja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012.
  • (Urednik). World Literatures from the Nineteenth to the Twenty-first Century (= CLCWeb: Comparative Literature and Culture 15.5 [2013]).
  • (Urednik). Prostori slovenske književnosti. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016.
  • Hibridni žanri: Študije o križancih izkustva, mišljenja in literature. Ljubljana: LUD Literatura, 2017.
  • Worlding a Peripheral Literature. Palgrave Macmillan, 2019 (zbirka Canon and World Literature; študija o svetovljenju obrobne književnosti na primeru slovenske književnosti)

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi

ViriUredi

  • Aleksander Skaza: Marko Juvan (2002) (COBISS)