Marijino kronanje (Lorenzo Monaco)

Marijino kronanje
Marijino kronanje
Umetnik	Lorenzo Monaco
Leto	1414
Tehnika	Tempera na tabli
Mere	506 cm × 447,5 cm
Kraj	Galerija Uffizi, Firence

Marijino kronanje je poliptih italijanskega poznogotskega umetnika Lorenza Monaca, ki se osredotoča na temo Marijinega kronanja, naslikan s tempero na tabli. Nekoč v kamaldolskem samostanu Santa Maria degli Angeli je danes v galeriji Uffizi v Firencah. Datirana je v februar 1413, kar je v florentinskem koledarju (ki se je začel marca) ustrezalo letu 1414.

Zgodovina

Sliko v začetku 15. stoletja omenja Antonio Billi.

Konec 16. stoletja jo je v oltarju, ki ga je zasedalo veliko platno, zamenjal Alessandro Allori. Kronanje je bilo ponovno odkrito v 19. stoletju, ko je bilo v slabem stanju nastanjeno v kamaldolskem samostanu San Pietro a Cerreto. Leta 1872 je bila obnovljena v svoj okvir. Leta 1990 je bilo ugotovljeno, da naslikani del vsebuje dragoceno in (za takrat) drago uporabo lapis lazuli modre barve.

Opis

Predela, Pokora svetega Benedikta

Predela, Rojstvo

Predela, Sv. Bernard daje pravilo svetemu Benediktu in sv. Benedikt reši brata

Predela, Sv. Bernard obudi malega brata

Delo je v ogromnem pozlačenem in izrezljanem okvirju, s tremi vrhovi, nameščenimi na štrlečih konzolah. Trije loki so okrašeni z rastlinskimi motivi; nad njimi so tri plošče (katerih zgornji okvir je izgubljen), ki vsebujejo naslednje prizore (z leve strani): Angela Oznanjenja, Kristus blagoslavlja med kerubini in Oznanjenje. Ob strani sta dva slopa z zvitimi stebri na robovih, s slikami prerokov in svetnikov. V spodnjem delu je predela s šestimi majhnimi slikami Epizode življenja sv. Benedikta in sv. Bernarda iz Clairvauxa.

Osrednja slika v treh arkadah prikazuje Marijino kronanje, postavljeno v raju (na katero opozarjajo modri zvezdasti pasovi, ki aludirajo na sedem nebes), v prisotnosti dvojne množice svetnikov na straneh (razporejenih v tri vrstice) in opaznega števila angelov za ciborijem ki prekriva Jezusov in Marijin prestol na obeh straneh prestola in spredaj, kjer so trije angeli, ki širijo kadilo.

Janez Krstnik (prva vrsta, z desne)
sveti Peter
Bernard iz Clairvauxa
sveti Matej (druga vrstica, z desne)
sveti Jakob
sveti Pavel
Štefan mučenik
Donat iz Arezza (tretja vrstica, z leve)
Anton Puščavnik
sveti Žiga

V skupini svetnikov na desni so:

Janez Evangelist (prva vrsta, od leve)
sveti Andrej apostol
Benedikt Nursijski
sveti Lovrenc (druga vrstica, od leve)
sveti Jernej
Zanobij Firenški
Frančišek Asiški
Trije svetniki z negotovo identifikacijo (tretja vrstica)

Sestava je gneča, a v bistvu ploska, vendar tako kot druge giottovske slike nima perspektive, oblike figur so podolgovate. Prostor, ki je vendarle nakazan, se zaključuje z zlatim ozadjem, značilnim za Lorenzov slog. Obred kronanja je naslikan v duhu dvornega veličastja. Pristop je zelo idealiziran. Značilna je bolj izvirna uporaba hladnih in svetlih barv z mavričnimi notami, gibanje figur, mehkoba draperij. Marija je neobičajno oblečena v belo, kar je morda povezano z oblačili kamadolincev, ki so oblečeni v belo. Globoko religiozno čustvo je pri Lorenzu Monacu vedno osrednjega pomena.

Predela

V predeli so:

Pogreb sv. Bernarda
Pokora svetega Benedikta
Rojstvo
Poklon Treh kraljev
Sveti Bernard daje pravila svetemu Benediktu in sveti Benedikt reši brata pred utopitvijo
Sveti Bernard obudi malega brata

Prisotnost sv. Bernarda opozarja na cistercijane in sv. Benedikta benediktincev, katerih kamaldolci so bili kongregacija. V predeli je Lorenzo slikal intenzivne in domiselne figure z bolj izvirnimi nastavitvami brez zlatega ozadja.

Viri

Fossi, Gloria (2004). Uffizi : arte, storia, collezioni. Giunti, Firenze. ISBN 9788809036758.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Marijino kronanje (Lorenzo Monaco).