Marie Under, estonska pesnica, * 27. marec [J.K. 15. marec] 1883, Reval, Ruski imperij, † 25. september 1980, Stockholm, Švedska.

Marie Under
Portret
Rojstvo27. marec 1883({{padleft:1883|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2][…]
Talin[1]
Smrt25. september 1980({{padleft:1980|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1][2][…] (97 let)
Stockholm[1]
Poklicpesnica, arhivistka, prevajalka, pisateljica
NarodnostEstonska
Državljanstvo Ruski imperij
 Estonija
 Švedska
Literarno gibanjeSiuru, Tarapita
Zakonci
(por. 1902; loč. 1924)

(por. 1924; njegova smrt 1977)
OtrociDagmar Stock (1902–1994)
Hedda Hacker (1905–1988)

Je ena največjih estonskih pesnic. Osemkrat je bila nominirana za Nobelovo nagrado za književnost.[4]

Zgodnje življenje uredi

Marie Under se je rodila v Revalu, današnjem Talinu v Estoniji, učitelju Priidu (1843–1930) in Leeni Under (rojeni Kerner) (1854–1934). Imela je starejšo sestro Evangeline (1880–1932?), starejšega brata Gottrieda (1881–1882), mlajšo sestro Berto (1885–1974) in mlajšega brata Christfrieda (1887–1934). Obiskovala je zasebno šolo za Nemška dekleta. Po končanem šolanju je delala kot prodajna referentka v knjigarni. V prostem času je pisala poezijo v nemščini. Let 1902 se je poročila z estonskim računovodjem, Carlom Hackerjem. Par je imel dva otroka, Dagmarja in Heddo, družina pa je živela v Kučinu, predmestju Moskve. Undrova se je dve leti kasneje zaljubila v estonskega umetnika Antsa Laikmaa. Laikmaa jo je prepričal, da je svojo poezijo prevedla v estonščino in začela pošiljati svoja prevedena dela lokalnim časopisom.

 
Portret Marie Under estonskega umetnika Antsa Laikmaa leta 1904

Vrnitev v Estonijo uredi

Leta 1906 se je Undrova vrnila v Reval. Leta 1913 je spoznala Arturja Adsona, ki je postal njen tajnik, ki je tudi zbral prve zvezke njene objavljene poezije. Leta 1924 sta se Undrova in Carl Hacker ločila, Undrova pa se je poročila z Adsonom.

Konec 10. let 20. stoletja je bila del vplivnega literarnega gibanja Siuru. Gibanje se je imenovalo po ognjenem ptiču iz ugrofinske mitologije, ustanovljeno pa je bilo leta 1917 kot ekspresionistično in neoromantično gibanje, ki je nasprotovalo formalistični tradiciji gibanja Mlada Estonija. Drugi estonski pesniki in pisatelji, ki so bili del gibanja Siuru, so bili Peet Aren, Otto Krusten, Friedebert Tuglas, Artur Adson, August Gailit, Johannes Semper in Henrik Visnapuu. Med letoma 1917 in 1919 je skupina pesnikov objavila tri zvezke poezije. Leta 1919 sta zaradi konfliktov gibanje zapustila Visnapuu in Gailit, nova člana pa sta postala Johannes Barbarus in August Alle.[5][6]

Undrova je bila leta 1922 ena izmed ustanoviteljev Estonske zveze pisateljev.[7]

V 20. letih 20. stoletja je bila Undrova pogosta gostja hiše ruskega pesnika Igorja Severjanina v vasi Toila, kamor je pogosto šla na počitnice. Severjanin je izdal knjigo prevodov Undrove.[8] Severjanin ni govoril estonsko, zato je prevajal besedo za besedo.[9]

Življenje v izgnanstvu uredi

Sovjetska zveza je septembra 1944 ponovno zavzela Estonijo. Undrova je z družino odšla na Švedsko. Skoraj leto so preživeli v begunskem taborišču. Leta 1945 se je družina preselila v Mälarhöjden, predmestje Stockholma, kjer je Undrova živela do svoje smrti 25. septembra 1980. Umrla je v Stockholmu in bila pokopana na pokopališču Skogskyrkogården v Stockholmu.

Januarja 2015 je bilo oznanjeno, da bo Undrova ponovno pokopana v Estoniji.[7] 9. junija 2016 sta bila Undrova in Adson pokopana na pokopaliču Rahumäe v Talinu, poleg Undrove hčerke Hedde Hacker in sestre Berte.[10]

Izbrana dela uredi

  • Sonetid (1917)
  • Eelõitseng (1918)
  • Sinine puri (1918)
  • Verivalla (1920)
  • Pärisosa (1923)
  • Hääl varjust (1927)
  • Rõõm ühest ilusast päevast (1928)
  • Õnnevarjutus (1929)
  • Lageda taeva all (1930)
  • Kivi südamelt (1935)
  • Mureliku suuga (1942)
  • Sädemed tuhas (1954)
  • Ääremail (1963)
  • Mu süda laulab (posmrtna antologija, 1981)

Prevodi uredi

Dela Undrove so bila prevedena v več kot 26 jezikov in je ena izmed največkrat prevedenih estonskih avtorjev.[11]

Galerija uredi

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Record #119247186 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. 3,0 3,1 SNAC — 2010.
  4. »Nomination Database«. nobelprize.org (v angleščini). Pridobljeno 18. aprila 2021.
  5. Bédé, Jean Albert; Edgerton, William Benbow (1980). Columbia Dictionary of Modern European Literature (v angleščini). New York: Columbia University Press. str. 237. ISBN 0-231-03717-1.
  6. Rubulis, Aleksis (1970). Baltic Literature (v angleščini). University of Notre Dame Press. ISBN 0268003939.
  7. 7,0 7,1 Tambur, S. (4. januar 2015). »Estonia's most influential poet to be reburied« (v angleščini). Eesti Rahvusringhääling. Pridobljeno 18. aprila 2021.
  8. Шумаков, Юрий. »Игорь Северянин в Эстонии« (v ruščini). Встреча. Pridobljeno 18. aprila 2021.
  9. »Игорь Северянин« (v ruščini). Век Перевода. Pridobljeno 18. aprila 2021.
  10. »Marie Underi säilmed sängitati Rahumäe kalmistule« (v estonščini). Delfi. 9. junij 2016. Pridobljeno 18. aprila 2021.
  11. »Marie Under« (v angleščini). Estonian Literature Centre. Pridobljeno 18. aprila 2021.
  12. 12,0 12,1 »Ундер Мария (Marie Under)« (v ruščini). National Library of the Republic of Komi. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. oktobra 2017. Pridobljeno 18. aprila 2021.

Zunanje povezave uredi