Maksimilijan Jezernik
Maksimilijan Jezernik,[2] slovenski rimskokatoliški duhovnik, teolog, filozof, misiolog, pravnik in predavatelj, * 22. februar 1922, Gornja Ponikva, † 21. april 2015, Celje.
| Maksimilijan Jezernik | |
|---|---|
| Rojstvo | 22. februar 1922[1] Ponikva pri Žalcu[1] |
| Smrt | 21. april 2015[1] (93 let) Celje[1] |
| Bivališče |  Rim |
| Narodnost | slovenska |
| Področja | Filozofija, etika, filozofska metodologija |
| Ustanove | Papeška univerza Urbaniana |
| Alma mater | Papeška univerza Urbaniana |
Je bivši predavatelj na Papeški univerzi Urbaniana in je bil med ustanovitelji Papeškega slovenskega zavoda v Rimu (Slovenika), katerega je vodil 36 let[3].
Življenjepis
urediOsnovno šolo je končal v rojstnem kraju, medtem ko je gimnazijo obiskoval v Mariboru. Bogoslovje je študiral na Papeški univerzi Urbaniani v Rimu, kjer je bil 17. aprila 1949 tudi posvečen v duhovnika. Med študijem v Rimu je dosegel naslednje akademske stopnje:
- magister teologije (1949),
- doktor filozofije (1951),
- doktor misiologije (1954),
- doktor civilnega prava (1958)[4].
Leta 1953 je postal predavatelj filozofije in etike Urbaniani, istega leta je postal tudi drugi podravnatelj Kongregacije za evangelizacijo narodov. Leta 1957 je postal prvi podravnatelj in nato leta 1966 ravnatelj kongregacije. Na Urbaniani je dve leti predaval tudi filozofsko metodologijo in bil v letih 1974−1978 tudi generalni tajnik univerze[4].
Škof Franc Kramberger ga je leta 1983 imenoval za glavnega postulatorja v postopku Slomškove beatifikacije, ki je bil zaključen 19. septembra 1999 [4].
4. januarja 1965 je postal prorektor, 7. januarja 1972 pa rektor Papeškega slovenskega zavoda v Rimu to funkcijo je opravljal vse do 11. julija 2001[4].
Od 10. maja 1978 je bil tudi predsednik novoustanovljene Slovenske bogoslovne akademije[5] ter bil tudi med ustanovitelji Slovenske teološke komisije[6].
Odlikovanja in nagrade
uredi- Odlikovanja
Leta 1996 je prejel častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »za zasluge v dobro Slovencem na tujem, še posebej v Rimu, in za dejanja, pomembna pri mednarodnem uveljavljanju Republike Slovenije«[7].
- Papeški nazivi
- papeški tajni komornik (1963)
- papeški častni prelat (1969)
- apostolski pronotar (1999)
- Škofijski nazivi
- častni kanonik stolnega kapitlja v Ljubljani (1994)
Sklici in opombe
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Obrazi slovenskih pokrajin — ISSN 2712-5408
- ↑ »JEZERNIK, Maksimiljan«. Obrazi slovenskih pokrajin. Pridobljeno 31. decembra 2022.
- ↑ Radio Vatikan - Apostolski protonotar dr. Maksimiljan Jezernik in jezuitski pater Pavel Leskovec v Rimu obhajala biserni duhovniški jubilej
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 Škulj, 77.
- ↑ Škulj, 223.
- ↑ Škulj, 225.
- ↑ »Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. avgusta 2011. Pridobljeno 21. januarja 2011.
Viri in literatura
uredi- Edo Škulj (gl.ur.): Od petdesetletnici Papeškega slovenskega zavoda v Rimu (Ljubljana, 2010)
- Benedik, Marko: Delo slovenskih duhovnikov v Rimu v 20. stoletju (COBISS)
- Andreja Štorman Vreg (ur.), Rimljan s slovenskim srcem: Ob stoletnici rojstva dddr. Maksimilijana Jezernika (1922–2015) (Mohorjeva Celje, 2022)
Bibliografija
uredi- Sveti oče Janez XXIII. (1963) (COBISS)
- Rim - Atene - Nairobi. Popis potovanja po Afriki (1963) (COBISS)
- Frederick Baraga : a portrait of the first bishop of Marquette based on the archives of the Congregatio de propaganda fide (1968) (COBISS)
- Ponikva. Oris župnije sv. Pankracija na Ponikvi pri Žalcu (1980) (COBISS)
- Friderik Baraga : zbirka rimskih dokumentov (1980) (COBISS)
