Lorenzo da Ponte (s prvotnim imenom Emanuele Conegliano), italijanski libretist in pesnik, * 10. marec 1749, Benetke, † 17. avgust 1838, New York, ZDA.

Lorenzo da Ponte
Portret
Lorenzo da Ponte
RojstvoLorenzo Da Ponte
10. marec 1749({{padleft:1749|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1][2][…]
Ceneda[d], Vittorio Veneto, Italija[4][5]
Smrt17. avgust 1838({{padleft:1838|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[1][2][…] (89 let)
New York, ZDA[4][5][…]
Državljanstvo Beneška republika
Pokliclibretist, prevajalec, dramatik, skladatelj, pesnik, pisatelj, glasbeni pisec

Življenje

uredi

Pri petnajstih letih je vsa družina prestopila iz židovske vere v katoliško. Po takratnem običaju je moral prevzeti ime krstnega botra, to je bil škof Lorenza da Ponta iz Cenede. Pri dvaindvajsetih letih je postal profesor dialektike v Benetkah, a je moral zaradi političnega delovanja in razuzdanega življenja zapustiti to mesto in zbežati v tujino. Med leti 1779 in 1781 je živel v Gorici. Po burnem življenju je prišel na Dunaj, kjer je bil na priporočilo Antonia Salierija ime­novan pri italijanski operi za gledališkega pesnika. Po smrti cesarja Leopold II. se je da Ponte preselil v London, kjer je osnoval itali­jansko knjigarno. Zašel je v dolgove, zato je leta 1804 pobegnil v New York, kjer se je preživljal s poučevanjem jezikov. Tam je leta 1807 napisal svoje spomine.

Najznamenitejša so besedila za opere Don Juan, Figarova svatba in Così fan tutte, ki jih je uglasbil Mozart. Nekaj njegovih besedil pa je uglasbil tudi Salieri.

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 Scarabello G. Dizionario Biografico degli Italiani — 1986. — Vol. 32.
  2. 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. 3,0 3,1 Encyclopædia Britannica
  4. 4,0 4,1 Record #118678841 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. 5,0 5,1 Dr. Constant v. Wurzbach Da Ponte, Lorenz // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt habenWien: 1856. — Vol. 3. — S. 162.
  6. Archivio Storico Ricordi — 1808.

Zunanje povezave

uredi