Lojze Dular, slovenski inženir rudarstva, * 9. marec 1903, Gradec, † 25. avgust 2002, Ljubljana[1].

Lojze Dular
Rojstvo9. marec 1903({{padleft:1903|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})
Gradec
Smrt25. avgust 2002({{padleft:2002|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:25|2|0}}) (99 let)
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
Poklicpolitik, ekonomist, rudarski inženir, partizan

Življenje in delo

uredi

Diplomiral je 1926 na ljubljanski Tehniški fakulteti. Od leta 1926 do 1941 je služboval v trboveljskem premogovniku. V času narodnoosvobodilne borbe je bil član znanstvenega inštituta in komisije za vprašanja meje, po vojni pa član gospodarskega odbora v Trstu in izvedenec jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci kot vodja statistične službe pri SNOS? od ustanovitve 1944 (predhodnik Zavoda za statistiko oz. SURS); V letih 1945-50 je bil pomočnik ministra za rudarstvo Federativne ljudske republike Jugoslavije, podpredsednik komisije za premog, sveta za energetiko in ekstraktivno industrijo (1950-51), sveta za industrijo in gradbeništvo (1951-53), pomočnik direktorja za gospodarsko planiranje in pomočnik zveznega sekretarja za industrijo in gradbeništvo (1958-63). Po vrnitvi v Slovenijo je bil do 1966 podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije.

Dular je že pred vojno pripravil vrsto razprav in rudarskih projektov, med narodoosvobodilno borbo pa študije o razvoju rudarstva in industije v Istri, Slovenskem primorju in na Koroškem. Po letu 1945 je vodil dela pri odpiranju in razširitvi rudnikov v Banovićih, Kolubari, Ljubiji, Varešu, Velenju in drugod.[2]

Glej tudi

uredi
  1. »Šaleški Biografski Leksikon«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. avgusta 2014. Pridobljeno 20. avgusta 2014.
  2. Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.