Linearna pisava B

pisava mikenske kulture

Linearna pisava B je večinoma zlogovni grafični sistem, ki so ga v drugi polovici drugega tisočletja pred našim štetjem uporabljali za zapisovanje stare oblike grščine. Pisava je nastala več stoletij pred grško abecedo. Najstarejša mikenska pisava sega v leto okoli 1450 pred našim štetjem. [2] Je potomka starejše linearne pisave A, še nerazvozlane, ki se je uporabljala za zapisovanje minojskega jezika, in poznejše ciprske zlogovne, ki je prav tako zapisana grščina. Linearna pisava B, ki so jo našli v arhivih palače v Knososu, Kidoniji [3], Pilosu, Tebah in Mikenah [4], je izginila s padcem mikenske civilizacije v bronasti dobi. Iz naslednjega obdobja, znanega kot grška temna doba ali grški srednji vek ali prehodno obdobje, ni dokazil o uporabi pisave. Je le ena od treh linearnih pisav (tretja je linearna pisava C – ciprsko-minojska 1), ki jih je treba dešifrirati, kot pravi angleški arhitekt in jezikoslovec Michael Ventris. [5]

Linearna pisava B
Tip
zlogovna z dodanimi ideogrami
Jezikimikenski jezik
Obdobje
pozna bronasta doba
Statusmrtva
Sestrski sistemi
ciprsko-minojska zlogovna[1]
ISO 15924Linb, 401
Smerleva-proti-desni
Unicode alias
Linear B

Linearna pisava B je sestavljena iz okoli 87 zlogovnih in več kot 100 ideografskih znakov. Ideogrami ali "pomenski" znaki simbolizirajo predmete ali blago. Nimajo fonetične vrednosti in se ne uporabljajo kot besedni znaki v pisni obliki.

Zdi se, da se je linearna pisava B uporabljala v upravnih zadevah. Na vseh tisoč glinenih tablicah je bilo odkritih sorazmerno malo različnih: 45 v Pilosu (zahodna obala Peloponeza, v južni Grčiji) in 66 v Knososu (Kreta).[6] Sklepali bi lahko, da so pisavo uporabljali samo poklicni pisarji v osrednji palači. Ko so bile palače uničene, je pisava izginila.

Pisava

uredi

Linearna pisava B ima približno 200 znakov, razdeljenih na zlogovne znake fonetičnih vrednosti in ideograme semantičnih vrednosti. Prikaz in poimenovanje teh znakov sta bila poenotena na vrsti mednarodnih kolokvijev, prvi je bil v Parizu leta 1956. Po tretjem srečanju leta 1961 v Konferenčnem centru Wingspread v mestu Racine, Wisconsin, je standard predlagal Emmett L. Bennett, mlajši (1918–2011). Nova organizacija, Stalna mednarodna komisija za proučevanje mikenske kulture (Comité International Permanent des Etudes Mycéniennes, CIPEM), ki je bila po petem kolokviju leta 1970 priključena Unescu, je sprejela konvencijo, ki se je imenovala po centru Wingspread. 13. kolokvij je bil leta 2010 v Parizu [7].

Veliko znakov je enakih ali podobnih linearni pisavi A, vendar pa je ta še vedno kodiran v neznanem jeziku in ni jasno, ali so imeli podobni znaki podobne fonetične vrednosti. [8]

Ideogrami

uredi
 
Tablica KN Fp 13, odkril jo je Arthur Evans
 
Tablica MY Oe 106 (sprednja stran), razstavljena v Narodnem arheološkem muzeju

Linearna pisava B uporablja tudi veliko ideogramov. Izražajo:

  • vrsto predmeta (npr. krava, volna, kopje),
  • enoto mere.

Običajno so na koncu vrstice pred številko in zdi se, da številka velja za označeni predmet. Veliko vrednot ostaja neznanih ali spornih. Nekateri izdelki, kot so obleka in posoda, so razdeljeni v različne skupine, ki jih zastopajo različni ideogrami. Živina je lahko označena glede na spol.

Številčne sklice za ideograme sta prvotno oblikovala Ventris in Bennett in so razdeljeni po uporabnih skupinah, ki ustrezajo razčlenitvi Bennettovega indeksa. Te skupine so oštevilčene, začnejo se s 100, 110, 120 itd., imajo nekaj rezervnih številk za prihodnje dodatke; uradni CIPEM danes uporablja oštevilčenje, ki temelji na Ventrisovem in Bennettovem številčenju. Unikod (od različice 5.0) kodira 123 linearnih ideogramov B. V ideogramih so simboli, ne slike predmetov, npr. ena tablica ima tripod z manjkajočimi nogami, vendar ima ideogram, uporabljen zanj, tri noge. Pri sodobnih transkripcijah tablic linearne pisave B je običajno, da predstavljajo ideogram po latinskem ali angleškem imenu ali je okrajšava latinskega imena. Ventris in Chadwick običajno uporabljata angleščino, Bennett latinščino. Niti angleško niti latinsko pa ni mogoče razumeti kot natančno ime predmeta.

Sklici

uredi
  1. Palaima 1997, str. ;121–188.
  2. »New Linear B tablet found at Iklaina«. Comité International Permanent des Études Mycéniennes, UNESCO. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. oktobra 2013. Pridobljeno 29. aprila 2012.
  3. Hogan, C. Michael (2008). »Cydonia«. The Modern Antiquarian. Julian Cope. Pridobljeno 12. januarja 2009.
  4. Wren, Linnea Holmer; David J. Wren; Janine M. Carter (1986). Perspectives on Western Art: Source Documents and Readings from the Ancient Near East Through the Middle Ages. Westview Press. str. 55. ISBN 9780064301541.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  5. http://www.cam.ac.uk/research/news/cracking-the-code-the-decipherment-of-linear-b-60-years-on
  6. Hooker, J.T. (1980). Linear B: An Introduction. Bristol Classical Press UK. ISBN 0-906515-69-6.
  7. Palaima, T.G.; Josē L. Melena. »A Brief History of CIPEM«. Comité International Permanent des Études Mycéniennes. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. februarja 2009. Pridobljeno 28. marca 2008.
  8. Ventris and Chadwick (1973), page 37, quotes Bennett: "where the same sign is used in both Linear A and B there is no guarantee that the same value is assigned to it."

Zunanje povezave

uredi