Lepidokrokit

(Preusmerjeno s strani Lepidokrocit)

Lepidokrokit, esmeraldit ali hidrohematit je železov oksidno-hidroksidni mineral s formulo γ-FeO(OH)). Mineral je rdeče do rdečerjave barve in nastaja med rjavenjem železa v vodi. Njegova nahajališča so prepereli skladi primarnih železovih mineralov. V vsakdanjem življenju ga lahko vodimo na zarjaveli notranjih površinah vodovodnih cevi in rezervoarjev.

Lepidokrokit
Luskast lepidokrokit iz rudišča Alto das Quelhas, Španija; velikost slike: 1,5 mm
Splošno
KategorijaIV. razred: Oksidi in hidroksidi
Kemijska formulaγ-FeO(OH)
Strunzova klasifikacija04.FE.15
Klasifikacija DANA06.01.02.02
Kristalna simetrijaortorombska (2/m 2/m 2/m) - dipiramidna
Osnovna celicaa = 3,88 Å, b = 12,54 Å, c = 3,07 Å; Z = 4
Lastnosti
Molekulska masa88,85
Barvarubinasto rdeč do rdečkasto rjav, v prepuščeni svetlobi svetlo rdeč do rdeče oranžen, v odbiti svetlobi sivo bel
Kristalni habitluskasti skupki v perjanicah in rozetah, masiven, ploščičast do vlaknat ali sljudast
Kristalni sistemortorombski
Razkolnostpopolna po {010}
Trdota5
Sijajpodkovinski
Barva črtetemno oranžna
Prozornostprozoren
Specifična teža4
Optične lastnostidvoosen (-)
Lomni količniknα = 1,940
nβ = 2,200
nγ = 2,510
Dvolomnostδ = 0,570
Pleohroizemmočan; X = brezbarven do rumen, Y = oranžen, rumen, temno rdeče oranžen, Z = oranžen, rumen, temno rdeče oranžen
Kot 2Vizmerjen: 83°
Sklici[1][2][3]

Njegova zgradba je podobna zgradbi bemita, ki se nahaja v boksitu. Zgrajen je iz skladov oktaedrov železovega(III) oksida, ki so med seboj povezani z vodikovimi vezmi hidroksidnih skladov. Vezi med skladi so relativno šibke in dajejo mineralu luskast videz.

Lepidokrokit je bil prvič opisan leta 1813 na rudišču Zlaté Hory na Moravskem, Češka republika. Njegovo ime je sestavljeno iz grških besed λεπιδιον [lepidion] - luskast in κρόκη [króke] - vlakno ali tkanina.

Sklici uredi

  1. Webmineral data
  2. Mindat with locality data
  3. »Handbook of Mineralogy« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 29. januarja 2015.