Wikipedija

Le Soir

belgijski časopis
Za alžirski časopis glej Le Soir d'Algérie.

Le Soir (francosko: [lə swaʁ], "Večer") je belgijski dnevni časopis v francoskem jeziku. Leta 1887 ga je ustanovil Emile Rossel, zasnovan pa je bil kot politično neodvisen vir novic. Gre za enega najbolj priljubljenih frankofonskih časopisov v Belgiji, ki konkurira z La Libre Belgique, od leta 2005 pa izhaja v berliner formatu. Časopis je v lasti podjetja Rossel & Cie, ki ima v lasti tudi več belgijskih novic in francoski časopis La Voix du Nord.

Le Soir
VrstaDnevni časopis
FormatBerliner
Lastnik(i)Rossel & Cie. S.A
IzdajateljRossel
UrednikBéatrice Delvaux
Leto ustanovitve1887 (1887)
Politična vezanostProgresivni, liberalizem
SedežRue Royale 100,
B-1000 Bruselj, Belgija
Spletna stranwww.lesoir.be

Zgodovina in profil uredi

Le Soir je bil ustanovljen kot brezplačni oglaševalski časopis leta 1887.[1][2] Kasneje je postal plačilni.[1]

Ko je bila Belgija okupirana med drugo svetovno vojno, je Le Soir še naprej objavljal pod nemško cenzuro, za razliko od številnih belgijskih časopisov, ki so šli v podzemlje. Časopis, ki je postal znan kot "Le Soir Volé" (ali "Ukraden Le Soir"), je bil zasmehovan s strani odporniške skupine, Front de l'Indépendance, ki je leta 1943 objavila satirično pro-zavezniško izdajo časopisa, ki so ga poimenovali "Faux Soir" (ali "Ponarejeni Soir"), ki so ga pomešali z uradnimi izvodi časopisa in ga razposlali po kioskih v Bruslju. "Ponarejeni Le Soir" je bil znan po tem, da je med vojno v serializirani obliki objavljal Hergéjeve stripe Tintina in njegovih pustolovščin.

Obnovljena produkcija "Svobodni Le Soir" pod vodstvom Luciena Fussoma se je ponovno začela 6. septembra 1944, le nekaj dni po zavezniški osvoboditvi Bruslja. Založnik časopisa je podjetje Rossel.[3]

Naklada uredi

Naklada Le Soirja v obdobju 1995–96 je bila 182.798.[4] Naklada leta 2002 je bila 130.495 izvodov s tržnim deležem 20,3 %.[5] Naklada časopisa leta 2003 je bila 104.000,[6] leta 2004 pa 101.000 izvodov.[3]

Uredniška naravnanost uredi

V primerjavi z desnosredinsko katoliško konkurenco La Libre Belgique je Le Soir viden kot liberalno-progresiven s politično federalističnimi nagibi.

Po izidu novega formata 15. novembra 2005 je Le Soir svoje uredniško stališče ponovno potrdil kot "progresiven in neodvisen dnevni časopis."[7] Svoje cilje opisuje kot "protiutež" in "vedno pozoren, v skladu z družbo".

Svojo vlogo opisuje kot:

Večerni časopis o boju za pravice moških in žensk, spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode izražanja, strpnosti, multikulturnosti, drugačnosti

— Béatrice Delvaux, glavna urednica, 2005.[8]

Googlova polemika uredi

Časopis je na internetu dobil nekaj zloglasnosti, potem ko je tožil iskalnik Google zaradi kršitve avtorskih pravic. Primer je zasnovan na dejstvu, da je Google objavil dele časopisa prek svojega iskalnika in svoje storitve Google News, tudi po tem, ko so bili zadevni članki odstranjeni s spletnega mesta.[9] Belgijski sodnik je presodil, da to ni v skladu z belgijskimi predpisi, in Googlu naročil, naj odstrani vse "kršitve avtorskih pravic" s svojih spletnih strani. Google je na zahtevo odgovoril tako, da je iz odstranil vse povezave do belgijskega časopisa, ne le iz storitve Google News temveč tudi iz iskalnega indeksa.[10]

Charlie Hebdo teroristični napad uredi

Kot odziv na teroristični napad na Charlie Hebdo, v katerem je 7. januarja 2015 umrlo 12 ljudi, so nekatere mednarodne organizacije, kot so Novinarji brez meja in Index on Censorship, pozvale k ponovni objavi spornih stripov Charlija Hedba v znak solidarnosti francoski satirični reviji in v obrambo svobode govora.[11][12] Hamburger Morgenpost je 8. januarja na naslovnici vključil stripe Charlija Hedba in bil posledično napaden z bombo.[13]

Le Soir se je soočil z grožnjami z bombo zaradi ponovne objave stripov Charlija Hedba,[14][15] ter zaradi objave številnih religijskih satir.[16]

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 Bart Van Besien (29. oktober 2010). »The case of Belgium«. Media policies and regulatory practices in a selected set of European countries, the EU and the Council of Europe (PDF). Athens: The Mediadem Consortium. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2. januarja 2015. Pridobljeno 2. januarja 2015.
  2. ↑ »European News Resources«. NYU Libraries. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. januarja 2015. Pridobljeno 24. januarja 2015.
  3. ↑ 3,0 3,1 »Media pluralism in the Member States of the European Union« (PDF). Commission of the European Communities. Brussels. 16. januar 2007. Pridobljeno 27. marca 2015.
  4. ↑ Media Policy: Convergence, Concentration & Commerce. SAGE Publications. 24. september 1998. str. 10. ISBN 978-1-4462-6524-6. Pridobljeno 3. februarja 2014.
  5. ↑ David Ward (2004). »A Mapping Study of Media Concentration and Ownership in Ten European Countries« (PDF). Dutch Media Authority. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 12. avgusta 2014. Pridobljeno 12. avgusta 2014.
  6. ↑ »World Press Trends« (PDF). World Association of Newspapers. Paris. 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. februarja 2015. Pridobljeno 8. februarja 2015.
  7. ↑ »Communicating Europe Manual: Belgium« (PDF). European Stability Initiative. Julij 2010. Pridobljeno 1. maja 2015.
  8. ↑ Delvaux, Béatrice (2005). »Le Soir se leve contre l'inacceptable«. Le Soir. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. aprila 2014. Pridobljeno 5. julija 2013.
  9. ↑ White, Aoife (13. februar 2007). »Belgian Newspapers win Google Lawsuit«. Toronto Star. Pridobljeno 5. julija 2013.
  10. ↑ Belgian newspaper: Google blocking us on searches, Associated Press via CBS News, 15 July 2011
  11. ↑ »Don't let free speech die«. Index on Censorship. 8. januar 2015.
  12. ↑ »RWB Appeals to Media Outlets to Publish Charlie Hebdo Cartoons«. Reporters Without Borders. 7. januar 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 29. julija 2020.
  13. ↑ Withnall, Adam (11. januar 2015). »Hamburger Morgenpost firebomb: Arson attack on German newspaper that printed Charlie Hebdo cartoons«. The Independent. Pridobljeno 11. januarja 2015.
  14. ↑ »Belgian paper that ran Charlie cartoons evacuated after threat«. Yahoo News. 11. januar 2015.
  15. ↑ Béatrice Delvaux (11. januar 2015). »La rédaction du "Soir" évacuée après des menaces: un suspect bientôt interpellé«. Le Soir.[mrtva povezava]
  16. ↑ »Les Unes emblématiques de Charlie Hebdo«. La Soir.

Zunanje povezave uredi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Le_Soir&oldid=5803939«