Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje. Kondenzacija poteka pri temperaturi vrelišča, ki je odvisna od tlaka. Ob kondenzaciji plin odda izparilno toploto. Obratni fazni prehod je izparevanje (evaporacija).[1]

Kondenzirana voda znotraj plastenke

V kemiji pomeni kondenzacija kemijsko reakcijo, v okviru katere se dve spojini (reagenta) povežeta v novo spojino (produkt kemijske reakcije), pri čemer izstopi manjša molekula. Zgled kondenzacije je tvorba amida iz amina in karboksilne kisline, pri čemer izstopi voda.

Sklici

uredi
  1. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2. izd. (the "Gold Book") (1997). Spletna izdaja: (2006–) "condensation in atmospheric chemistry". DOI: 10.1351/goldbook.C01235