Kisovec
Kisovec je naselje z okoli 1.700 prebivalci (2020) v krajevni skupnosti Kisovec-Loke v Občini Zagorje ob Savi.
Kisovec | |
|---|---|
 Kisovec, pogled z vrha kamnoloma Borovnik | |
  Kisovec Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°8′17.5″N 14°58′2.11″E / 46.138194°N 14.9672528°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Zasavska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina | Zagorje ob Savi |
| Površina | |
| • Skupno | 1,84 km2 |
| Nadm. višina | 284,5 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 1.717 |
| • Gostota | 930 preb./km2 |
| Demonim | Kisovčan |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 1412 Kisovec |
| Zemljevidi | |
Kisovec je naselje in nekdanja rudarska kolonija ob sedaj že zaprtem istoimenskem premogovniku. Kraj leži na južni strani doline potoka Medije okoli 2 km zahodno od Zagorja ob Savi.
Zgodovina uredi
Premogovnik, ki je začel obratovati 1868 so 1952 zaradi izčrpanosti premogovnih slojev zaprli in začeli izrabljati bližnji rudnik Loke (Loke pri Zagorju).
Delovanje premogovnika v Kisovcu so med drugo svetovno vojno za dalj časa ustavili minerci Kamniško-zasavskega odreda z akcijo 17. marca 1944 ter Šlandrova in Zidanškova brigada 21. julija 1944.[2] V naselju se nahaja tudi bunker, ki so ga zgradile nemške sile.
V naselju od 1978 obratuje tovarna lahkih gradbenih elementov Ytong Xela.
Znamenitosti uredi
Arhitektura uredi
Župnijsko cerkev Marijinega brezmadežnega srca v Kisovcu je leta 1983 zasnoval slovenski arhitekt Danilo Fürst. Stavba nosi vpliv sodobne gradnje cerkvenih stavb v Švici, predvsem prostorski koncept, novi materiali in psihologija cerkvenega prostora. S svojo majhnostjo in nevpadljivostjo spominja na preproste prostore hiše-cerkve, kjer so se zbirali k molitvi verniki v zgodnjekrščanskem obdobju. Za drzno, celo provokativno je veljala arhitektova ideja da obleče fasado v nagubano pločevino. To izhaja iz arhitektovega predhodnega dela na področju industrijske in montažne gradnje, utemeljuje pa jo industrijski značaj naselja.[3]
Osebnosti uredi
- Primož Roglič, kolesar in smučarski skakalec
- Janez Drnovšek, slovenski politik
Glej tudi uredi
Viri uredi
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- ↑ Nataša Koselj, Arhitekt Danilo Fürst, Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2013. (COBISS)
