Kemikalija

Kemikalija oz. kemikalije (množ. sam.) je skupno ime za kemijske spojine, snovi, elemente, zmesi in pripravke. Pojem vključuje tudi polimerne snovi in tiste raztopine snovi, pri katerih bi odstranitev topila povzročila kemično spremembo snovi ali vplivala na njeno obstojnost. Velika večina kemikalij se po uporabi izloči v okolje, kjer same ali kot razpadni produkti še naprej delujejo na ljudi in okolje. Škodljivi učinki so zaradi svoje zapoznelosti ter dolgotrajnega in počasnega delovanja težko opazni, zaradi razpršenosti v okolju pa zelo težko obvladljivi.

Danes je v kemiji poznanih preko 13 milijonov različnih kemijskih spojin, od katerih ima komercialno in industrijsko vrednost okoli 100.000, bolj ali manj stalno pa se jih uporablja med 20.000 in 70.000.

Vrste kemikalij:

Vrsta	Opis
EKSPLOZIVNE KEMIKALIJE	To so trdne, tekoče, pastozne ali želatinozne kemikalije, ki lahko eksotermno reagirajo tudi ob odsotnosti zračnega kisika, pri čemer se zelo hitro sproščajo plini, ki pod določenimi pogoji detonirajo, se hitro vžgejo ali zaradi segrevanja in povečanja pritiska eksplodirajo, če so prostorsko omejeni.
OKSIDATIVNE KEMIKALIJE	So kemikalije, ki povzročijo močno eksotermno reakcijo, kadar so v stiku z drugimi snovmi (predvsem z vnetljivimi).
ZELO LAHKO VNETLJIVE KEMIKALIJE	So tekoče kemikalije, ki imajo izredno nizko plamenišče in nizko vrelišče ter plinaste kemikalije, ki so vnetljive v stiku z zrakom pri navadni temperaturi in tlaku.
LAHKO VNETLJIVE KEMIKALIJE	– kemikalije, ki se v stiku z zrakom lahko segrejejo in same po sebi vnamejo že pri navadni temperaturi in tlaku brez dovajanja zunanje energije, – trdne kemikalije, ki se lahko hitro vnamejo že po kratkotrajnem stiku z virom vžiga in odtlej dalje gorijo ter se porabljajo tudi po odstranitvi tega vira, – tekoče kemikalije, ki imajo zelo nizko plamenišče, – kemikalije, ki v stiku z vodo ali njeno paro v nevarnih količinah sproščajo lahko vnetljive pline;
VNETLJIVE KEMIKALIJE	so kemikalije, ki imajo nizko plamenišče;
ZELO STRUPENE KEMIKALIJE	So kemikalije, ki pri zaužitju, vdihavanju ali pri prehajanju skozi kožo že v zelo majhnih količinah povzročijo smrt ali akutne oziroma kronične okvare zdravja;
STRUPENE KEMIKALIJE	So kemikalije, ki pri zaužitju, vdihavanju ali pri prehajanju skozi kožo že v majhnih količinah povzročijo smrt ali akutne oziroma kronične okvare zdravja;
ZDRAVJU ŠKODLJIVE	So kemikalije, ki pri zaužitju, vdihavanju ali pri prehajanju skozi kožo lahko povzročijo smrt ali akutne, oziroma kronične okvare zdravja;
JEDKE KEMIKALIJE	So kemikalije, ki lahko poškodujejo ali uničijo živo tkivo, če pridejo v stik z njim;
DRAŽILNE KEMIKALIJE	So kemikalije, ki niso jedke, vendar lahko že pri kratkotrajnem, dolgotrajnejšem ali ponavljajočem se stiku s kožo ali sluznico povzročijo njeno vnetje;
KEMIKALIJE, KI POVZROČAJO PREOBČUTLJIVOST	so kemikalije, ki lahko pri vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo reakcijo preobčutljivosti, tako da ob nadaljnji izpostavljenosti tej kemikaliji pride do nastanka značilnih negativnih učinkov;
RAKOTVORNE KEMIKALIJE	So kemikalije, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo raka ali povečajo pogostnost njegovega nastanka;
MUTAGENE KEMIKALIJE	So kemikalije, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo dedne genetske okvare ali povečajo pogostnost njihovega nastanka;
KEMIKALIJE, KI SO STRUPENE ZA RAZMNOŽEVANJE	So kemikalije, ki lahko pri zaužitju, vdihavanju ali prehajanju skozi kožo povzročijo oziroma povečajo pogostnost nastajanja nedednih škodljivih učinkov na potomstvo in/ali škodljivih učinkov na moške ali ženske razmnoževalne funkcije ali sposobnosti;
OKOLJU NEVARNE KEMIKALIJE	So kemikalije, ki lahko ob prehajanju v okolje povzročijo ali pa utegnejo povzročiti takojšnjo ali dolgoročno nevarnost za eno ali več sestavin okolja.

Glej tudi

• ChemSpider; podatkovna zbirka kemikalij