Kečuanščina

Kečuanščina
Kečuanščina
Kečua
Qhichwa simi; Runa simi
Materni jezik	Peru, Bolivija, Ekvador, Argentina, Čile, Kolumbija
Področje	Osrednji Andi
Etničnost	Kečuji
Št. maternih; govorcev	8,9 milijonov (2007)
Jezikovna družina	Quechumaran? kečuanščina;
Narečja	Quechua I; Ancash; Huánuco; Yaru; Wanka; Yauyos–Chincha Quechua II; Severno peruvijski; Severni; Kichwa (Ekvador); Lowland Peruvian; Južni
Pisava	latinica
Uradni status
Uradni jezik	Peru; Bolivija; Ekvador
Jezikovne oznake
ISO 639-1	qu
ISO 639-2	que, qwe
ISO 639-3	que
Glottolog	quec1387
	Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Kečuanščina, Kečujščina ali Kečua (kečuansko: Runa simi, Qhichwa simi [qhečua simi] ali Qichwa shimi [qečua šimi], špansko: Quechua) je najbolj govorjen avtohtoni jezik v Južni Ameriki.

Prvotna domovina je bila okolica današnjega mesta Lima, ne pa Qusqu (Cusco), glavno mesto Inkov (kot mnogi menijo). Inki so kečuanščino prevzeli, potem ko so osvojili ogromna območja, kjer so jo ljudje govorili kot domači in trgovski jezik. Potem so jo uporabljali kot državni jezik in jo razširili skoraj po celotnem ozemlju inkovske države, razen območja okoli jezera Titikaka, kjer še do danes govorijo ajmarščino.

Danes jo govori približno 7 do 14 milijonov ljudi na obmojču južne Kolumbije, Ekvadorja, Peruja, Bolivije, severozahodne Argentine in severnega Čileja.

Kečuanščina ima veliko narečij, ki se precej razlikujejo. Sodijo k dvema glavnima skupinama in raznim podskupinam. Približno polovica govorcev spada k t. i. južni kečuanščini (Quechua II c, Quechua sureño), ki jo govorijo v južnem Peruju (Cusco, Ayacucho idr.), Boliviji in Argentini.

Medtem ko je kečuanščina v podeželskih predelih južnega Peruja in Bolivije ter v nekaterih krajih Ekvadorja in Amazonije še zelo živa, ker se je učijo otroci kot prvi jezik, so narečja drugje ogrožena, posebej pa v osrednjem in severnem Peruju, kjer se le še del otrok, če sploh, uči jezika prednikov poleg španščine.

Sklici

↑ Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007

Zunanje povezave

Wikipedija - kečuanščina

Serafín M. Coronel-Molina: teksti o in v kečuanščini Arhivirano 2007-10-21 na Wayback Machine. (tudi v angleščini in španščini)
http://www.runasimi.de (večjezična stran s slovarjem: kečua - nemško - angleško - špansko - francosko)
http://www.quechua.org.uk (jezikoslovna stran v angleščini in španščini)

Ta članek o jeziku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007

[1]

Kečuanščina
Kečua
Qhichwa simi Runa simi
Materni jezik	Peru, Bolivija, Ekvador, Argentina, Čile, Kolumbija
Področje	Osrednji Andi
Etničnost	Kečuji
Št. maternih govorcev	8,9 milijonov (2007)^[1]
Jezikovna družina	Quechumaran? kečuanščina
Narečja	Quechua I Ancash Huánuco Yaru Wanka Yauyos–Chincha Quechua II Severno peruvijski Severni Kichwa (Ekvador) Lowland Peruvian Južni
Pisava	latinica
Uradni status
Uradni jezik	Peru Bolivija Ekvador
Jezikovne oznake
ISO 639-1	`qu`
ISO 639-2	`que, qwe`
ISO 639-3	`que`
Glottolog	`quec1387`

Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.