Kamera je optična naprava za zajem in shranjevanje slik ali videoposnetkov. Vse kamere so v osnovi zgrajene iz zatemnjene kamre, v katero vstopi svetloba skozi odprtino s sistemom leč in pade na svetlobno občutljivo površino, ki deluje kot fotografski medij.[1] Mehanizem zaklopa nadzoruje čas osvetlitve.[2] Večina sodobnih kamer ima iskalo, ki prikazuje prizor, ki bo posnet, ter načine za nastavljanje ostrenja, globinske ostrine in hitrosti zaklopa.[3]

Starejša izvedenka fotoaparata, kamere, ki posname posamezne slike na fotografski film

Beseda kamera izvira iz izraza camera (obscura), dobesedno »zatemnjena soba«.[4] Camera obscura je predhodnik sodobnih kamer, optična naprava ali prostor za prikazovanje slik skozi špranjo na steno ali platno.[5] V 19. stoletju je bil izumljen postopek za zajem slike s svetlobno občutljivimi kemikalijami in fiksacijo, tehnološki napredek je tekom 20. stoletja napravil fotografijo dostopno skoraj vsakomur. Nastala je široka paleta izvedenk kamer,[6] vključno z videokamerami, ki snemajo slike v hitrem zaporedju, kar ob predvajanju ustvari iluzijo gibanja.[7] V začetku 21. stoletja je na tem področju prevladala digitalna tehnika, ki temelji na tipalih CCD.[8][9]

Sklici

uredi
  1. »camera design«. designboom (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 18. septembra 2021. Pridobljeno 18. septembra 2021.
  2. Young, Hugh D.; Freedman, Roger A.; Ford, A. Lewis (2008). Sears and Zemansky's University Physics (12 izd.). San Francisco, California: Pearson Addison-Wesley. str. 1182–1183. ISBN 978-0-321-50147-9.
  3. London, Barbara; Upton, John; Kobré, Kenneth; Brill, Betsy (2002). Photography (7. izd.). Upper Saddle River, New Jersey: Prentice Hall. str. 4. ISBN 978-0-13-028271-2.
  4. Snoj, Marko (2015). »kamera«. Slovenski etimološki slovar (3. izd.). Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Založba ZRC, ZRC SAZU – prek Fran.
  5. »camera obscura«. Britannica Online. Pridobljeno 27. junija 2024.
  6. »In Focus: The Evolution of the Personal Camera«. Digital Public Library of America. Pridobljeno 27. junija 2024.
  7. Ascher, Steven; Pincus, Edward (2007). The Filmmaker's Handbook: A Comprehensive Guide for the Digital Age (3 izd.). New York: Penguin Group. str. 4. ISBN 978-0-452-28678-8.
  8. »Timeline: The history of digital cameras«. Digital Spy (v britanski angleščini). 19. avgust 2014. Arhivirano iz spletišča dne 5. julija 2023. Pridobljeno 5. julija 2023.
  9. »History of digital cameras: From '70s prototypes to iPhone and Galaxy's everyday wonders«. CNET (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 8. aprila 2023. Pridobljeno 5. julija 2023.