Kamacit je zlitina železa in niklja, ki se na Zemlji pojavlja samo v meteoritih. Razmerje med železom in nikljem je od 90:10 do 95:5. V njem so lahko tudi majhne količine drugih elementov, kot sta kobalt in ogljik. Mineral je sive barve s kovinskim leskom. Kolje se slabo, čeprav ima kubično-heksoktaedrično kristalno strukturo. Njegova gostota je približno 8 g/cm³, trdota po Mohsovi lestvici pa 4.

Kamacit
Widmanstättenov vzorec, v katerem se kažeta dve obliki nikelj-železovih mineralov, kamacita in taenita
Splošno
KategorijaI. razred: samorodne kovine
(meteoritni minerali)
Kemijska formulaα-(Fe,Ni); Fe0+0,9Ni0,1
Strunzova klasifikacija01.AE.05
Lastnosti
Molekulska masa56.13
Barvaželezno črna, jekleno siva
Kristalni habitmasiven
Kristalni sistemkubični (4/m 3 2/m)
prostorska skupina:: Fm3m
Razkolnostnerazločna
Lomrazsekan, nazobčan z igličasto površino
Trdota4
Sijajkovinski
Barva črtesiva
Specifična teža7,9
Drugomagneten, ni radioaktiven, ne fluorescira
Sklici[1]

Ime, ki izvira iz grškega izraza κάμαζ [kámask] – letva ali tram, je dobil leta 1861. Je glavna sestavina kovinskih meteoritov (oktaedritov in heksaedritov). V oktaedritih se nahaja v pasovih, ki se prepletajo s taenitom in tvorijo Widmanstättenove vzorce. V heksaedritih so pogosto vidne drobne vzporedne črte, imenovane Neumannove črte, ki dokazujejo strukturno deformacijo sosednjih kamacitnih plošč zaradi udarca pri padcu.

Kamacit je pogosto tako pomešan s taenitom, da ju je s prostim očesom težko razločiti. Zmes obeh mineralov tvori plesit.[2] Največji dokumentirani kristal kamacita meri 92×54×23 cm.[3]

Sklici

uredi
  1. Kamacite Mineral Data.
  2. Plessite. mindat.org.
  3. P. C. Rickwood (1981). The largest crystals. American Mineralogist 66: 885–907.