Kamacit
Kamacit je zlitina železa in niklja, ki se na Zemlji pojavlja samo v meteoritih. Razmerje med železom in nikljem je od 90:10 do 95:5. V njem so lahko tudi majhne količine drugih elementov, kot sta kobalt in ogljik. Mineral je sive barve s kovinskim leskom. Kolje se slabo, čeprav ima kubično-heksoktaedrično kristalno strukturo. Njegova gostota je približno 8 g/cm³, trdota po Mohsovi lestvici pa 4.
| Kamacit | |
|---|---|
 Widmanstättenov vzorec, v katerem se kažeta dve obliki nikelj-železovih mineralov, kamacita in taenita | |
| Splošno | |
| Kategorija | I. razred: samorodne kovine (meteoritni minerali) |
| Kemijska formula | α-(Fe,Ni); Fe0+0,9Ni0,1 |
| Strunzova klasifikacija | 01.AE.05 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 56.13 |
| Barva | železno črna, jekleno siva |
| Kristalni habit | masiven |
| Kristalni sistem | kubični (4/m 3 2/m) prostorska skupina:: Fm3m |
| Razkolnost | nerazločna |
| Lom | razsekan, nazobčan z igličasto površino |
| Trdota | 4 |
| Sijaj | kovinski |
| Barva črte | siva |
| Specifična teža | 7,9 |
| Drugo | magneten, ni radioaktiven, ne fluorescira |
| Sklici | [1] |
Ime, ki izvira iz grškega izraza κάμαζ [kámask] – letva ali tram, je dobil leta 1861. Je glavna sestavina kovinskih meteoritov (oktaedritov in heksaedritov). V oktaedritih se nahaja v pasovih, ki se prepletajo s taenitom in tvorijo Widmanstättenove vzorce. V heksaedritih so pogosto vidne drobne vzporedne črte, imenovane Neumannove črte, ki dokazujejo strukturno deformacijo sosednjih kamacitnih plošč zaradi udarca pri padcu.
Kamacit je pogosto tako pomešan s taenitom, da ju je s prostim očesom težko razločiti. Zmes obeh mineralov tvori plesit.[2] Največji dokumentirani kristal kamacita meri 92×54×23 cm.[3]
Sklici uredi
- ↑ Kamacite Mineral Data.
- ↑ Plessite. mindat.org.
- ↑ P. C. Rickwood (1981). The largest crystals. American Mineralogist 66: 885–907.