Jeredovce

presihajoče jezero v Občini Postojna

Jeredovce so najsevernejše Pivško presihajoče jezero in edino v Občini Postojna. Ležijo vzhodno od Žej, kjer je včasih potekala pot na Bile.[1][2] Je tudi najmanj poznano izmed vseh Pivških presihajočih jezer.[3] V okolici je zelo rodovitna zemlja, zato je bilo tu včasih popularno kmetovanje, vendar se je v zadnjih tridestih letih, odkar je jezero v vojaškem območju Poček, se je okolica zarasla z drevesi.[1] Okolica je tudi prerita z odtisi tankovskih gosenic.[4] Leži v istoimenski potegnjeni, z blagimi pobočji obrobljeni globeli, ki jih lahko hitro preplavi in se s tem kar nekajkrat poveča. Dno globeli je na 537 m nadmorske višine, kar je precej visoko glede na gladino reke Pivke v bližini, zato se bolj poredko napolni. Jezero je precej težko opaziti iz zraka, saj se skriva pod krošnjami dreves.[5] V jezeru se radi zadržujejo hribski urhi, okrog njega pa metulji ogrožene vrste reblov mravljiščar (Maculinea rebeli).[6] V jezeru so našli tudi primerke endemične vrste kraški škrgonožec (Chirocephalus croaticus), ki stalno živi le v Petelinjskem jezeru.[7] Največjo grožnjo ohranjenosti območja ezera predstavlja lega v vadišču Poček.[1] Leži tudi v enem izmed najbolj geološko raznolikih območij Pivške kotline.[8] Jezero je del Izove pohodne poti.[9]

Jeredovce
Legablizu Žej, Občina Postojna, Pivška kotlina, Notranjska, Slovenija
SkupinaPivška presihajoča jezera
Koordinate45°43′46″N 14°12′55″E / 45.729490°N 14.215185°E / 45.729490; 14.215185
Vrstapresihajoče jezero
Etimologijapoimenovano po dolini, v kateri leži (Jeredovce)
Glavni dotokipodtalnica
Glavni odtokipodtalnica
Države porečjaSlovenija
Površinado 90.197 m²
Maks. globina4,5 m
Količina vodedo 113.428 m³
Gladina (n.m.)do 542 m
Otoki0
NaseljaŽeje (1430 m stran)
Primerjava velikosti jezera preden se razlije čez bregove doline (temno modra) in po (svetlo modra)

Jeredovce so ekološko pomembno območje, zavarovane pod Natura 2000, in so potencialno posebno varstveno območje, vendar ne spadajo v krajinski park Pivška presihajoča jezera. Spadale naj bi pod regijski park Snežnik, katerega ustanavljanje se je zaustavilo leta 2002.[4][10] Razglašena so tudi za Natura 2000 območje za ptice.[4]

Vodostaj

uredi

Najvišja izmerjena gladina vode je 542 m. Žejci pravijo, da vedo, kdaj je voda v Jeredovcah, saj takrat postanejo aktivni Žejski izviri, še posebej izvir Šulk. V poplavah novembra 2000 se je voda pojavila tudi v šestih vrtačah proti severovzhodu. V najsevernejših dveh je vodna gladina dosegla 546 m n. v.[5] Povprečnega vodostaja se ne meri.[11]

Zemljišča

uredi

Zemljišča v okolici Jeredovc so poraščena z gozdom, medtem ko na dnu jezera rastejo vzhodna submediteranska suha travišča (Scorzoneretalia villosae).[10] Leži na zemljiščih št. 872, 874/3, 874/4, 875/2, 901/62, 901/121, 901/122, 901/123, 901/124, 901/125, 915/1, 915/2, 916, 918, 919, 920, 921 in 922, ki se nahajajo v katastrski občini 2491 (Matenja vas).[4][12]

Prepoznavnost

uredi

Leta 2007 je Tanja Vasilevska izvedla anketo o prepoznavnosti jezer. Anketirala je 87 prebivalcev naselij v Pivški kotlini, ki so bili različnih starosti in z različno stopnjo izobrazbe. Podatki so prikazani v spodnji preglednici.[4]

prepoznavnost Jeredovc po okoliških vaseh
Kraj % anketirancev, ki pozna jezero
Postojna 40
Prestranek 33,3
Žeje 100
Petelinje 8
Pivka 0
Klenik 0
Palčje 7,7
Knežak 0
Zagorje 45,5
Bač 25
Šembije 0

Jeredovce so tako eno izmed najslabše prepoznanih jezer.[4]

  1. 1,0 1,1 1,2 »Dežela Pivških presihajočih jezer«. pivskajezera.si. Ekomuzej Pivških presihajočih jezer. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. januarja 2020. Pridobljeno 15. aprila 2020.
  2. »Letos za naložbe več sto milijonov evrov« (PDF). Naš Stik. 2012. Pridobljeno 15. aprila 2020.
  3. »Pivška jezera povezujejo-Srečanja v postopku ustanavljanja krajinskega parka-Poročilo« (PDF). Društvo Drobnovratnik Postojna. 31. maj 2013. Pridobljeno 15. aprila 2020.[mrtva povezava]
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 Vasilevska, Tanja (2007). »KULTURNA KRAJINA PRESIHAJOČIH PIVŠKIH JEZER KOT BODOČI KRAJINSKI PARK« (PDF). UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU. Pridobljeno 15. aprila 2020.
  5. 5,0 5,1 Zmrzlina, Jahodova (5. junij 2020). »1-Jeredovce Presihajoca jezera na Pivskem«. Geocatching. Pridobljeno 15. aprila 2020.
  6. Polak, Slavko (4. avgust 2005). »FAVNA KOPENSKIH HABITATOV PIVŠKIH JEZER«. KIPDF. KIPDF. Pridobljeno 15. aprila 2020.
  7. »Prispevek k poznavanju ekologije in upravljanju z izbranimi endemičnimi ali zavarovanimi vrstami nevretenčarjev v porečju reke Pivke«. Famnit. Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Pridobljeno 15. aprila 2020.
  8. Stepišnik, Uroš; Trenchovska, Aleksandra (december 2016). »A Proposal of Quantitative Geodiversity Evaluation Model on the Example of Upper Pivka Karst, Slovenia«. ResearchGate. ResearchGate. Pridobljeno 15. aprila 2020.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  9. Vekar, Helena (25. maj 2019). »POROČILO o pohodu »Po Izovi poti«« (PDF). POROČILO o pohodu »Po Izovi poti«. Kulturno športno društvo Koče. Pridobljeno 15. aprila 2020.
  10. 10,0 10,1 Kirn, Tina (2016). »NARAVOVARSTVENA IZHODIŠČA ZA VAROVANJE PIVŠKIH PRESIHAJOČIH JEZER-MAGISTRSKO DELO« (PDF). UNIVERZA V LJUBLJANI-BIOTEHNIŠKA FAKULTETA. Pridobljeno 15. aprila 2020.
  11. Kovačič, Gregor; Habič, Špela (2005). »Kraška presihajoča jezera Pivke (JZ Slovenija) ob visokih vodah novembra 2000«. Acta Carsologica. 34 (3): 619–649.
  12. »Javni vpogled Programska pomoč«. cen.gov.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. septembra 2019. Pridobljeno 15. aprila 2020.

Glej tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi