Hribski urh

dvoživka

Hribski urh (znanstveno ime Bombina variegata) spada v družino žab urhov Bombinatoridae. Vpisan je na seznam ogroženih živalskih vrst v Sloveniji.

Hribski urh
BombinaVariegataJuv.jpg
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Amphibia (dvoživke)
Red: Anura (brezrepe dvoživke)
Podred: Archaeobatrachia
Družina: Bombinatoridae (urhi)
Rod: Bombina (urh)
Vrsta: B. variegata
Znanstveno ime
Bombina variegata
(Linnaeus 1758)
Razširjenost (zeleno)
Razširjenost (zeleno)

OpisUredi

Hribski urh zraste v dolžino med 35 in 55 mm. Po zgornji strani telesa so sivo rjave barve s svetlimi pikami in bradavicami. Po trebuhu so sivo modre ali črno modre barve, posejane s svetlo rumenimi ali oranžnimi pikami ali lisami. Zenice imajo obliko srca, v ušesih pa ni videti bobniča.

Parjenje poteka pozno spomladi ali v začetku poletja, ko se samci oglašajo z značilnim melodičnim "uh... uh... uh".

Mrest sestavlja od 2 do 30 jajčec, ki so pritrjena na travo ali drugo rastlinje. Jajčeca so po zgornji strani rjave, po spodnji pa svetle barve in merijo v premeru od 1,5 do 2 mm. Sluz, ki jih ovija, je debela od 5 do 8 mm. Jajčeca samice odlagajo konec maja in v juniju.

Paglavci so v zadnjem stadiju razvoja dolgi okoli 55 mm, konica repa pa je pri paglavcu hribskega urha zaobljena. Barva paglavcev je umazano siva in se mavrično preliva.

RazširjenostUredi

Paritven klic samca hribskega urha

Hribski urh se zadržuje v neposredni bližini voda, običajno ob potokih in rekah. Pogosto se zadržuje tudi v mlakah gozdnih poti v bližini stalnih vodnih virov. V take mlake najraje odlaga jajčeca, saj se zaradi višjih temperatur vode v njih paglavci hitreje izvalijo. Hribski urh je sposoben prepotovati večje razdalje, zaradi česar se uspešno širi izven svojega okolja. Zadržuje se v višje ležečih delih Evrope.

ReferenceUredi

  • Kuzmin et al. (2004). Bombina variegata . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2006. IUCN 2006. Pridobljeno: 12 May 2006. Database entry includes a range map and justification for why this species is of least concern

Zunanje povezaveUredi