Japonske številke
Japonske številke predstavljajo imena števil v japonščini. Nekatera števila imajo več imen.
| število | znak | prednostno branje | branje on / 音読み | branje kun |
|---|---|---|---|---|
| 0 | 零／〇 | zero | rei / れい | - |
| 1 | 一 | iči | iči / いち | ひと(つ) hito(tsu) |
| 2 | 二 | ni | ni / に | ふた(つ) futa(tsu) |
| 3 | 三 | san | san / さん | み(っつ) mi(ttsu) |
| 4 | 四 | jon | ši / し | よ(っつ) yo(ttsu) |
| 5 | 五 | go | go / ご | いつ(つ) itsu(tsu) |
| 6 | 六 | roku | roku / ろく | む(っつ) mu(ttsu) |
| 7 | 七 | nana | šiči / しち | なな(つ) nana(tsu) |
| 8 | 八 | hači | hači / はち | や(っつ) ya(ttsu) |
| 9 | 九 | kjū | kjū / きゅう | ここの(つ) kokono(tsu) |
| 10 | 十 | džū | džū / じゅう | とお tō |
| 100 | 百 | hjaku | hjaku / ひゃく | もも momo |
| 1000 | 千 | sen | sen / せん | よろず yorozu |
Kot vidimo pri 4 in 7 ne uporabljajo branja on, kar je posledica vraževernosti - 死 (smrt) se bere ši.
Vmesna števila pridelajo s kombinacijo naslednjih elementov:
- desetice od 20 do 90 so »(števka)-džū«,
- stotice od 200 do 900 so »(števka)-hjaku«,
- tisočice od 2000 do 9000 so »(števka)-sen«,
- za velika števila obstaja nekaj znakovnih prilagoditev, vendar niso tako pomembne.
V velikih številih se elementi združujejo od večjih k manjšim, kjer se uporabijo ničle:
- 十一 : 11 : džū-iči,
- 十七 : 17 : džū-nana,
- 百五十一 : 151 : hjaku go-džū iči,
- 三百二 : 302 : sam-bjaku-ni,
- 四百六十九 : 469 : jon-hjaku roku-džū kjū,
- 二千二十五 : 2025 : ni-sen ni-džū go.
Pri zares velikih številih je pomembno tudi sestavljanje, ki je zelo podobno običajnemu, z izjemo uporabe štirih števk:
| Stopnja | 104 | 108 | 1012 | 1016 | 1020 |
|---|---|---|---|---|---|
| Znak | 万 | 億 | 兆 | 京 | 垓 |
| Ime | man | oku | čō | kei | gai |
Primeri: (presledki med skupinami štirih števk so samo zaradi preglednosti)
- 1`0000 : 一万 : iči-man,
- 983`6703 : 九百八十三万六千七百三 : kjū-hjaku hači-džū san man, roku-sen nana-hjaku san,
- 20`3652`1801 : 二十億三千六百五十二万千八百一 : ni-džū oku, san-zen rop-pjaku go-džū ni-man, sen hap-pjaku iči.
Da so stvari še bolj zapletene, se v sodobni uporabi števila, zapisana z arabskimi številkami in ločena s pikami pri vsaki tretji števki po zahodnem dogovoru, izgovarjajo na podlagi japonske delitve štirih števk.
Poudariti velja, da se v japonščini, kakor v drugih jezikih, beseda za »ničlo« ne uporablja v imenu drugega celega števila večjega od nič, z razliko od kitajščine, ki potrebuje še znak 零 za zapis števila z več ničlami, kot na primer 三百零二 za 302.
Japonščina pozna številke tudi za desetiške ulomke, čeprav jih sedaj v splošnem ne uporabljajo, razen v nekaterih posebnih govornih izrazih (kot na primer 五分五分の勝負 za »polovično verjetnost«) in pri predstavljanju odstotkov ali popustov.
Za izražanje odstotkov ali popustov uporabljajo naslednje besede:
| Stopnja | 10−1 | 10−2 | 10−3 | 10−4 | 10−5 |
|---|---|---|---|---|---|
| Znak | 割 | 分 | 厘 | 毛 | 糸 |
| Branje | vari | bu | rin | mou | ši |
Na primer:
- 一割五分引き iči-vari go-bu biki »15 % popust«
- 打率三割八分九厘 daricu san-vari hači-bu kjū-rin »povprečje .389«
Desetiške ulomke danes zapisujejo v arabskih številkah in jih berejo kot zapovrstne števke - enako kot v zahodnem svetu.