Ivo Hvalica, slovenski politik, poslanec in gradbeni tehnik, * 18. maj 1936, Kanal, † 28. avgust 2022, Solkan.[2]

Ivo Hvalica
Portret
Rojstvo18. maj 1936({{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})
Kanal
Smrt28. avgust 2022({{padleft:2022|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1] (86 let)
Solkan
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Italija
Poklicpolitik

Življenjepis uredi

Odraščal je v Kanalu, v družini kavarnarja. Po svojem pripovedovanju je vero v Jugoslavijo izgubil kot deček leta 1948, ko dveh njegovih tet, ki sta živeli onstran italijanske meje, jugoslovanski obmejni stražarji niso spustili čez mejo na pogreb njegove babice. Po poklicu je bil gradbenik: v 80. letih je nadzoroval gradnjo mejnih prehodov Vrtojba in Fernetiči.

Leta 1989 se je včlanil v Socialdemokratsko zvezo Slovenije (SZDS), ki se je kasneje preimenovala v Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDSS), današnjo Slovensko demokratsko stranko (SDS). Postal je član strankinega predsedstva.

Leta 1992 je postal poslanec v prvem sklicu slovenskega državnega zbora (1992-1996). Nadomestil je Janeza Janšo, ki je postal minister za obrambo. Poslanec je bil tudi v drugem sklicu (1996-2000).

Poznan je bil kot neumoren govornik. Ob obstrukciji zakona o privatizaciji igralnic leta 1995 je govoril več kot štiri ure. To je najdaljši govor v zgodovini slovenskega parlamenta. Rekord po trenutnem poslovniku državnega zbora ne more biti presežen, saj je trajanje poslanskih razprav omejeno na tri minute.

Leta 1998 je Hvalico poslanec Liberalne demokratske stranke Jelko Kacin udaril s časopisom, kar je doslej edini fizični obračun znotraj slovenskega parlamenta. Povod je bila oznaka "ograjevarstvenik", ki jo je za Kacina uporabil Hvalica. Kacina je namreč obtoževal, da si je po osamosvojitvi prisvojil ograjo okoli bežigrajske vojašnice.[3]

Hvalica je po dveh poslanskih mandatih zaradi spora z Janezom Janšo izstopil iz SDSS (današnje SDS). 23. maja 2001 se je upokojil in umaknil iz politike. Kot upokojenec je večkrat komentiral aktualno politiko in pogosto izjavil, da se z Janšo nista strinjala glede načina vodenja stranke, ter Janšo označil za avtokrata.[4]

Umrl je 28. avgusta 2022.[5]

Bibliografija uredi

Leta 2002 je napisal knjigo Zadnja replika. (COBISS)

Bil je tudi soavtor zbornika Ob dvajseti obletnici plebiscita in prvih demokratičnih volitev (2011). (COBISS)

Funkcije uredi

V prvem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles:

Sklici uredi

  1. Umrl nekdanji politik Ivo Hvalica — 2022. — ISSN 1581-3711
  2. »Umrl nekdanji politik Ivo Hvalica«. 24ur.com. 29. avgust 2022. Pridobljeno 29. avgusta 2022.
  3. »Pretepači iz parlamenta«. Mladina.si. Pridobljeno 31. marca 2019.
  4. »Ivo Hvalica: Čas je za vsebinsko alternativo«. RTVSLO.si. Pridobljeno 29. januarja 2021.
  5. »Umrl je Ivo Hvalica«. rtvslo.si. Pridobljeno 29. avgusta 2022.

Viri uredi

Glej tudi uredi