Ivan Belec, slovenski rimokatoliški duhovnik, sociolog in socialni publicist, * 3. april 1856, Radomlje, † 9. junij 1889, Radomlje.

Ivan Belec
Rojstvo3. april 1856({{padleft:1856|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})
Radomlje
Smrt9. junij 1889({{padleft:1889|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:9|2|0}}) (33 let)
Radomlje
Državljanstvo Avstro-Ogrska
Poklicsociolog, duhovnik

Življenje in delo uredi

Belec je študiral bogoslovje v Ljubljani in bil 1879 posvečen v duhovnika. Po končanem študiju je bil kaplan in župnik v raznih krajih. Zavzemal se je za združitev vseh Slovencev v eni državi. Zagovarjal je ustanovitev vseslovanskega literarnega časopisa. Predlagal pa je tudi, da bi postal ruski jezik knjižni jezik Slovanov. Kritiziral je kapitalistično izkoriščanje delavcev. Zavzemal se je tudi za prepoved ženskega dela v tovarnah, za skrajšanje delavnika in zvišanje delavskih plač. Po smrti Josipa Jurčiča je nehal sodelovati pri Slovenskem narodu in začel dopisovati v Slovenca. V njem je v letih 1882−1889 objavljal razprave Krščanstvo in pa delo, Kmetom v pomoč, Obresti v socialnem oziru, v katerih je obravnaval problematiko slovenskih kmetov in delavcev ter so kasneje izšle tudi v knjižni obliki.[1]

Bibliografija uredi

  • Kmetom v pomoč (COBISS)
  • Krščanstvo in pa delo
  • Obresti v socialnem oziru (COBISS)

Viri uredi

  1. Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave uredi

  • Lončar Dragotin. »Belec Ivan«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.