Singalščina

jezik Singalcev, uradni jezik Šrilanke

Singalščina (සිංහල [siŋhələ]) je materni jezik največje etnične skupnosti na Šrilanki, to so Singalci. Spada med indoevropske jezike in sicer v indoarijsko vejo indoiranske podskupine.

Singalščina
සිංහල siṁhala
PodročjeŠrilanka
Št. maternih
govorcev
16,5 milijonov (2007)[1]
Zgodnejše oblike
Narečja
Vedda (perhaps a creole)
Pisavasingalska abeceda (brahmijske pisave)
singalska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik
 Šrilanka
Jezikovne oznake
ISO 639-1si
ISO 639-2sin
ISO 639-3sin
Glottologsinh1246

Singalščino govori okoli 16 milijonov ljudi, zlasti na Šrilanki, kjer je leta 1958 postala prvi uradni jezik. Pri zapisovanju se uporablja posebna singalska pisava.

Najsorodnejši jezik singalščini je divehi, ki ga govorijo na Maldivih.

Zgodovina uredi

Prvi zapisi v singalščini so znani iz 3. in 2. stoletja pr. n. št., najstarejši literarni zapisi pa iz 10. stoletja n. št.

Razvoj jezika uredi

Glede na časovni razvoj jezika razdelimo singalščino v 4 stopnje:

  • singalski prakrit (do 3. stoletja n. št.)
  • protosingalščina (3.-7. stoletja)
  • srednjeveška singalščina (7.-12. stoletja)
  • sodobna singalščina (od 12. stoletja do danes)

Podobnosti s sosednjimi jeziki uredi

Geografsko ločijo singalščino od ostalih indoarijskih jezikov v severni in osrednji Indiji dravidski jeziki. Singalščina je od teh sosednjih jezikov, zlasti od tamilščine sprejela ne le številne sposojenke, marveč tudi skladenjske in fonetične značilnosti. Nekatere značilnosti singalščine, ki so posledica vpliva dravidskih jezikov:

  • razločevanje med kratkima /e/ in /o/ ter med dolgima /ē/ in /ō/,
  • izguba pridiha (aspiracije),
  • uporaba glagolnih pridevnikov

Vpliv evropskih jezikov uredi

Zaradi več kot štiristoletne kolonizacije Šrilanke, je singalščina prevzela tudi številne sposojenke iz angleščine, nizozemščine in portugalščine.

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007