Ibn Badža

Ibn-abu-Bakr Mohamed ibn-Jahja ibn as-Sajigh at-Tudžibi al-Andalusi as-Sarakusti (arabsko أبو بكر محمد بن يحيى بن الصائغ), znan kot Ibn Badža (Badžah, Bajjah) (arabsko ابن باجة, latinizirano Avempace, tudi Avenpace), špansko-arabski polihistor:[5] filozof, znanstvenik, zdravnik, glasbenik, astronom, logik, fizik, psiholog in pesnik, * 1095, Saragosa, Španija, † 1138, Fes, Maroko.

Ibn Badža
Rojstvocca. 1080
Zaragoza[d], Taifa of Zaragoza[d]
Smrt1138[1][2]
Fes
DržavljanstvoAl Andaluz[3][4]
Poklicfilozof, matematik, astronom, pisatelj, zdravnik, botanik, čebelar, pesnik
ObdobjeSrednjeveška filozofija
RegijaIslamska znanost in filozofija
Šola/tradicijanovoplatonizem, aristotelizem
Glavna zanimanja
medicina, falsifa, politična filozofija, psihologija, astronomija, matematika, poezija
Pomembne ideje
»Način življenja osamljenih«, individualizem

Življenje in deloUredi

Živel je v Granadi in Saragosi. Napisal je več razprav o astronomiji, v katerih je kritiziral Ptolemejevo delo in na ta način pripravil pot Ibn Tufajlu in Al-Bitrudžiju. Njegove druge razprave govorijo o zdravnikih, ki jih je navajal Ibn Al-Bajtar, in o medicini. Močno so vplivale na Ibn Rušda.

Njegovo najpomembnejše delo, ki se je edino, poleg oprostilnega pisma nekemu prijatelju, ohranilo, je nedokončana filozofska razprava Način življenja osamljenih (Tadbir al-Mutavahid}, latinsko De regimine solitarii), ki je prišlo do nas le v hebrejskem prevodu. V knjigi je hotel prikazati kako lahko človek brez pomoči doseže združitev z aktivnim razumom in na drugi strani, da je cilj filozofije postopna popolnost ljudskega duha s pomočjo božanskega duha.

V astronomiji se odpove epiciklom, ne pa tudi sferični urejenosti sveta.

Leta 1138 je bil verjetno umorjen[6], star 43 let. Njegove misli je naprej razvil Ibn Tufajl. Muslimanski biografi so ibn Badži očitali brezboštvo[navedi vir].

Opombe in skliciUredi

  1. Record #118859803 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. NUKAT — 2002.
  3. Configuring the Universe: Aporetic, Problem Solving, and Kinematic Modeling as Themes of Arabic AstronomyPerspectives on Science, 1998. — Vol. 6,  3. — str. 288-330. — ISSN 1530-9274
  4. Science and solidarityBoston.com, 2006.
  5. Sardar, Ziauddin. "Science in Islamic philosophy" (angleščina). Pridobljeno dne 2008-10-05.
  6. Corbin, str. 126

LiteraturaUredi

  • Corbin, Henry, Zgodovina islamske filozofije, Mohorjeva družba, Celje, 2001 (COBISS)