Albert Veliki

Sveti Albert Veliki, (tudi Albertus Magnus, Albert iz Bollstadta, Albert Kölnski; s častnim nazivom Doctor universalis), nemški filozof, teolog, glasbenik teoretik, kemik, škof in svetnik, * 1193, Lauingen, Bavarska, Nemčija, † 15. november 1280, Köln.

Sveti Albert Veliki
Portret
Albert Veliki, freska iz Trevisa iz leta 1352
RojstvoAlbrecht
cca. 1200[1][2][…]
Lauingen[d][4][5][6]
Smrt15. november 1280[6][2][…]
Köln[5][6]
Poklicfilozof, teolog
ObdobjeSrednjeveška filozofija/Visoka sholastika
RegijaZahodna filozofija
Šola/tradicijaaristotelizem v znanostih, Psevdo-Dionizijev novoplatonizem v teologiji
Glavna zanimanja
teologija, filozofija, logika, psihologija, antropologija, fiziologija, zoologija, botanika, geografija, meteorologija, geologija, mineralogija, kemija, glasba
Pomembne ideje
vpeljava celotnega Aristotela preko arabskih in judovskih filozofov v sholastiko; empirični pristop k znanstvenemu raziskovanju; tišina kot sestavni del glasbe

Albert Veliki je bil dominikanski menih, ki je postal znan zaradi vsesplošnega znanja in prizadevanja za mirno sobivanje znanosti in religije.

Velja za enega najvplivnejših nemških filozofov in teologov srednjega veka. Bil je prvi srednjeveški učenjak, ki je uporabil Aristotelovo filozofijo za razlaganje krščanstva. Katolištvo ga je počastilo z nazivom cerkveni učitelj, katerega je prejelo le 36 ljudi. Zgodovinsko gledano je en redkih učenjakov z vzdevkom »Veliki«.

OpombeUredi

ViriUredi

  • Albertus Magnus, Philosophia realis, Demetra, Zagreb, 1994 (COBISS) (hrvaško)
  • Maurer, Armand A., »Srednjeveška filozofija zahoda«, Mohorjeva družba, Celje 2001 (COBISS)

Zunanje povezaveUredi