Albert Veliki

Sveti Albert Veliki
Sveti Albert Veliki
	Albert Veliki, freska iz Trevisa iz leta 1352
Rojstvo	Albrecht; cca. 1200[…]; Lauingen[d], Vojvodina Bavarska[…]
Smrt	15. november 1280[…]; Köln, Prusija
Poklic	kemik, muzikolog, filozof, pisatelj, ekonomist, astrolog, entomolog, teolog, geograf, botanik, katoliški škof, učitelj
Obdobje	Srednjeveška filozofija/Visoka sholastika
Regija	Zahodna filozofija
Šola/tradicija	aristotelizem v znanostih, Psevdo-Dionizijev novoplatonizem v teologiji
Glavna zanimanja	teologija, filozofija, logika, psihologija, antropologija, fiziologija, zoologija, botanika, geografija, meteorologija, geologija, mineralogija, kemija, glasba
Pomembne ideje	vpeljava celotnega Aristotela preko arabskih in judovskih filozofov v sholastiko; empirični pristop k znanstvenemu raziskovanju; tišina kot sestavni del glasbe
	Vplivi Sveti Dominik, Aristotel, Ibn Sina, Platon, stoiki, Cicero, Plotin, Porfirij, Avguštin, Psevdo-Dionizij, patristika, Knjiga vzrokov, Al-Farabi, Al-Biruni, Al-Gazali, Ibn Rušd, Maimonides, Eriugena, Anzelm, Lombard, Grosseteste;
	Vplival na Akvinski, Teodorik iz Freiberga, Eckhart, Renska šola, Dante, Duns Škot, Ockham, Kuzanski, Ficino, Paracelzij in še mnogo ostalih vse do Galilea in Descartesa;
	Nasprotoval Roger Bacon;

Albert Veliki (latinsko Albertus Magnus), tudi Albert iz Bollstadta in Albert Kölnski, s častnim nazivom doctor universalis, nemški filozof, teolog, glasbenik teoretik, kemik, škof in svetnik, * 1193, Lauingen, Bavarska, Nemčija, † 15. november 1280, Köln.

Albert Veliki je bil dominikanski menih, ki je postal znan zaradi vsesplošnega znanja in prizadevanja za mirno sobivanje znanosti in religije.

Velja za enega najvplivnejših nemških filozofov in teologov srednjega veka. Bil je prvi srednjeveški učenjak, ki je uporabil Aristotelovo filozofijo za razlaganje krščanstva. Rimskokatoliška cerkev ga je počastila z nazivom cerkveni učitelj. Zgodovinsko gledano je en redkih učenjakov z vzdevkom »Veliki«.

Sklici

↑ Union List of Artist Names
d:Track:Q2494649
↑ ^2,0 ^2,1 Encyclopædia Britannica
d:Track:Q5375741
↑ Nationalencyklopedin — 1999.
d:Track:Q1165538
↑ Record #118637649 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578
↑ ^5,0 ^5,1 Jacques Collin de Plancy Albert le Grand // Dictionnaire infernal — 6 — Plon, 1863.
d:Track:Q20961706 d:Track:Q2283832 d:Track:Q3392522 d:Track:Q24451451
↑ ^6,0 ^6,1 ^6,2 Roux P. d. Nouveau Dictionnaire des œuvres de tous les temps et tous les pays — 2 — Éditions Robert Laffont, 1994. — Vol. 1. — P. 41. — ISBN 978-2-221-06888-5
d:Track:Q28924058 d:Track:Q2696397 d:Track:Q3372503
↑ Stanford Encyclopedia of Philosophy — Stanford University, Center for the Study of Language & Information, 1995. — ISSN 1095-5054
d:Track:Q824553 d:Track:Q66839005 d:Track:Q41506
↑ MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
d:Track:Q547473
↑ Liber de causis

Viri

Albertus Magnus, Philosophia realis, Demetra, Zagreb, 1994 (COBISS) (hrvaško)
Maurer, Armand A., »Srednjeveška filozofija zahoda«, Mohorjeva družba, Celje 2001 (COBISS)

Glej tudi

Seznam ljudi z vzdevkom Veliki

Zunanje povezave

Poglejte si besedo albert veliki v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Albert Veliki

Ta članek o svetniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q7094076&quot;_data-entity-id=&quot;Q2494649&quot;&gt;[http://www.getty.edu/vow/ULANFullDisplay?find=&amp;role=&amp;nation=&amp;subjectid=500330855_Union_List_of_Artist_Names]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q2494649]]&lt;/div&gt;-1] Union List of Artist Names
d:Track:Q2494649

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q615699&quot;_data-entity-id=&quot;Q5375741&quot;&gt;[http://www.britannica.com/biography/Saint-Albertus-Magnus_Encyclopædia_Britannica]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5375741]]&lt;/div&gt;-2] 2,0 ^2,1 Encyclopædia Britannica
d:Track:Q5375741

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q47461344&quot;_data-entity-id=&quot;Q1165538&quot;&gt;[[:sv:Nationalencyklopedin|Nationalencyklopedin]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_1999.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q1165538]]&lt;/div&gt;-3] Nationalencyklopedin — 1999.
d:Track:Q1165538

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q17152639_citetype_Q1172284&quot;_data-entity-id=&quot;Q36578&quot;&gt;[http://d-nb.info/gnd/118637649/_Record_#118637649]_//_Gemeinsame_Normdatei&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2012—2016.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q27302]][[d:Track:Q36578]]&lt;/div&gt;-4] Record #118637649 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q13433827&quot;_data-entity-id=&quot;Q24451451&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:fr:Jacques_Collin_de_Plancy|Jacques_Collin_de_Plancy]]&lt;/i&gt;_[[:fr:s:Dictionnaire_infernal/6e_éd.,_1863/Albert_le_Grand|Albert_le_Grand]]_//_&#039;&#039;[[:d:Q20961706|Dictionnaire_infernal]]&#039;&#039;&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_6_—_[[:fr:Plon|Plon]],_1863.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q20961706]][[d:Track:Q2283832]][[d:Track:Q3392522]][[d:Track:Q24451451]]&lt;/div&gt;-5] 5,0 ^5,1 Jacques Collin de Plancy Albert le Grand // Dictionnaire infernal — 6 — Plon, 1863.
d:Track:Q20961706 d:Track:Q2283832 d:Track:Q3392522 d:Track:Q24451451

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q3331189&quot;_data-entity-id=&quot;Q28924058&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:fr:Paul_de_Roux|Roux&amp;nbsp;P.&amp;nbsp;d.]]&lt;/i&gt;_[[:d:Q28924058|Nouveau_Dictionnaire_des_œuvres_de_tous_les_temps_et_tous_les_pays]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2_—_[[:fr:Éditions_Robert_Laffont|Éditions_Robert_Laffont]],_1994._—_Vol.&amp;nbsp;1._—_P.&amp;nbsp;41._—_ISBN_978-2-221-06888-5&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q28924058]][[d:Track:Q2696397]][[d:Track:Q3372503]]&lt;/div&gt;-6] 6,0 ^6,1 ^6,2 Roux P. d. Nouveau Dictionnaire des œuvres de tous les temps et tous les pays — 2 — Éditions Robert Laffont, 1994. — Vol. 1. — P. 41. — ISBN 978-2-221-06888-5
d:Track:Q28924058 d:Track:Q2696397 d:Track:Q3372503

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q737498_citetype_Q773668&quot;_data-entity-id=&quot;Q824553&quot;&gt;[[:en:Stanford_Encyclopedia_of_Philosophy|Stanford_Encyclopedia_of_Philosophy]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_[[:Univerza_Stanford|Stanford_University]],_[[:d:Q66839005|Center_for_the_Study_of_Language_&amp;_Information]],_1995._—_ISSN_[https://www.worldcat.org/issn/1095-5054_1095-5054]&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q824553]][[d:Track:Q66839005]][[d:Track:Q41506]]&lt;/div&gt;-7] Stanford Encyclopedia of Philosophy — Stanford University, Center for the Study of Language & Information, 1995. — ISSN 1095-5054
d:Track:Q824553 d:Track:Q66839005 d:Track:Q41506

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q35127&quot;_data-entity-id=&quot;Q547473&quot;&gt;MacTutor_History_of_Mathematics_archive&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_1994.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q547473]]&lt;/div&gt;-8] MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
d:Track:Q547473

[9] Liber de causis

[1]

[2]

[4]

[5]

[6]

[8]

[9]

Sveti Albert Veliki
Albert Veliki, freska iz Trevisa iz leta 1352
Rojstvo	Albrecht cca. 1200^[1]^[2]^[…] Lauingen^[d], Vojvodina Bavarska^[4]^[5]^[…]
Smrt	15. november 1280^[6]^[2]^[…] Köln, Prusija^[5]^[6]^[8]
Poklic	kemik, muzikolog, filozof, pisatelj, ekonomist, astrolog, entomolog, teolog, geograf, botanik, katoliški škof, učitelj

Obdobje	Srednjeveška filozofija/Visoka sholastika
Regija	Zahodna filozofija
Šola/tradicija	aristotelizem v znanostih, Psevdo-Dionizijev novoplatonizem v teologiji
Glavna zanimanja	teologija, filozofija, logika, psihologija, antropologija, fiziologija, zoologija, botanika, geografija, meteorologija, geologija, mineralogija, kemija, glasba
Pomembne ideje	vpeljava celotnega Aristotela preko arabskih in judovskih filozofov v sholastiko; empirični pristop k znanstvenemu raziskovanju; tišina kot sestavni del glasbe
Vplivi Sveti Dominik, Aristotel, Ibn Sina, Platon, stoiki, Cicero, Plotin, Porfirij, Avguštin, Psevdo-Dionizij, patristika, Knjiga vzrokov^[9], Al-Farabi, Al-Biruni, Al-Gazali, Ibn Rušd, Maimonides, Eriugena, Anzelm, Lombard, Grosseteste
Vplival na Akvinski, Teodorik iz Freiberga, Eckhart, Renska šola, Dante, Duns Škot, Ockham, Kuzanski, Ficino, Paracelzij in še mnogo ostalih vse do Galilea in Descartesa
Nasprotoval Roger Bacon