Hirakodont
Hyracodontidae je izumrla družina nosorogov, endemičnih za Severno Ameriko, Evropo in Azijo med eocenom skozi zgodnji miocen od 55,8 do 20 milijonov let pr. n. št.[2]
Hyracodontidae[1] Fosilni razpon: zgodnji eocen do zgodnji miocen | ||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||
| ||||||||||||
Poddružine | ||||||||||||
Imeli so dolge okončine in so bili brez rogov. Te živali so bile prvotno skromne po velikosti in so se hitro gibale. Razvile so se iz manjših predstavnikov Rhinocerotoidea v poznem eocenu in zgodnjem oligocenu. Kasneje so se razvili v velikane, ki so zavzemali tudi največje sesalce vseh časov Indricotheriinae.
Hirakodonti so se razvijali deževnih gozdovih Kazakhstana, Pakistana in jugozahodne Kitajske, bivše obalnega predela.
Reference
uredi- ↑ McKenna, M.C.; Bell, S.K. (1997). Classification of Mammals Above the Species Level. Columbia University Press. ISBN 023111012X.
- ↑ »PaleoBiology Database: Hyracodontidae, basic info«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. aprila 2008. Pridobljeno 20. novembra 2009.
Viri
uredi- Lucas, S.G.; Sobus, J.C. (1989). »The Systematics of Indricotheres«. V Prothero, D.R.; Schoch, R.M. (ur.). The Evolution of Perissodactyls. Oxford University Press. str. 358-378.