Hejdar Alijev

sovjetski in azerbajdžanski politik (1923–2003)

Heydar Alirza oğlu Aliyev (azerbajdžansko Һејдәр Әлирза оғлу Әлијев), azerbajdžanski častnik in politik, * 10. maj 1923, Nahičevan, Azerbajdžanska SSR, Sovjetska zveza (zdaj Azerbajdžan), † 12. december 2003, Cleveland, Ohio, Združene države Amerike.[6]

Hejdar Alijev
Heydər Əliyev
Portret
3. predsednik Azerbajdžana
Na položaju
10. oktober 1993 – 31. oktober 2003
v.d. 24. junij – 10. oktober 1993
Ministrski predsednik
PredhodnikAbulfaz Elčibej
NaslednikIlham Alijev
predsednik Državnega zbora Azerbajdžana
Na položaju
15. junij 1993 – 5. november 1993
Predsednik
Ministrski predsednik
PredhodnikIsa Gambar
NaslednikRasul Gulijev
prvi namestnik premierja Sovjetske zveze
Na položaju
24. november 1982 – 23. oktober 1987
Predsednik
Premier
PredhodnikIvan Arhipov
NaslednikAndrej Gromiko
Osebni podatki
Rojstvo10. maj 1923({{padleft:1923|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[2][3][4]
Nahičevan[d]
Smrt12. december 2003({{padleft:2003|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[5][2] (80 let)
Cleveland
Grobaleja časti
Politična strankaKomunistična partija Sovjetske zveze (1945–1991)
Nova azerbajdžanska stranka (1992–2003)[1]
Zakonci
(por. 1948; † 1985)
OtrociSevil Alijeva
Ilham Alijev
Alma materDržavna univerza v Bakuju
Poklicvojaško osebje, politik
Nagradeheroj socialističnega dela (dvakrat)
Podpis
Vojaška služba
Pripadnost Sovjetska zveza
Rod/službaAzerbajdžanska KGB
Aktivna leta1941–1969
Čingeneralmajor

Bil je visoki častnik v azerbajdžanski podružnici KGB, nato pa je postal voditelj Azerbajdžanske SSR. Ta položaj je zasedal do leta 1982, ko je postal prvi namestnik premierja Sovjetske zveze, po razpadu Sovjetske zveze pa je postal tretji predsednik Azerbajdžana in vodil državo skoraj do svoje smrti leta 2003.

Vodenje neodvisnega Azerbajdžana je prevzel v obdobju družbenih nemirov, ko je bila država na robu državljanske vojne in je doživljala hude izgube med prvo vojno v Gorskem Karabahu. Po mnenju podpornikov ima zasluge za stabilizacijo Azerbajdžana in njegovo preobrazbo v pomembnega izvoznika energentov.[7] Po drugi strani je bil njegov režim opisan kot diktatorski,[8][9][10][11][12] avtoritaren[13][14][15] in represiven.[16] Vzpostavil naj bi policijsko državo, v kateri so bile volitve prirejene, odpor pa zatrt,[17] čeprav so bili opozicijski mediji do neke mere tolerirani.[13]

Leta 2003 je odstopil zaradi zdravstvenih težav, zaradi katerih se je večkrat zdravil v ZDA, in za naslednika imenoval svojega sina Ilhama Alijeva. Umrl je konec leta 2003 v kliniki v Clevelandu.[18] Ilham Alijev je bil nato tudi izvoljen na predsedniških volitvah, ki so jih mednarodni opazovalci označili za nepoštene.[19] Kult osebnosti Hejdarja Alijeva, ki so ga zgradili državni mediji, je ostal živ tudi po njegovi smrti. Po njem je med drugim poimenovano glavno mednarodno letališče v državi.[20]

Sklici

uredi
  1. East, Roger; Thomas, Richard J. (2003). Profiles of People in Power: The World's Government Leaders. Routledge. str. 32. ISBN 1-85743-126-X.
  2. 2,0 2,1 Find a Grave — 1996.
  3. Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedijaLZMK, 1999. — 9272 p.
  4. Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
  5. Normativna kontrola Kongresne knjižniceLibrary of Congress.
  6. »Heydar Aliyev biography«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. septembra 2007. Pridobljeno 11. avgusta 2007.
  7. Sultanova, Shahla (18. januar 2013). »Azerbaijan: Taking Veneration for Past Leader to a Turkmenbashi Level?«. eurasianet.org (v angleščini). Pridobljeno 4. oktobra 2021.
  8. »The Two Faces of Azerbaijan's Mr. Aliyev«. The New York Times. 11. januar 2015. Pridobljeno 27. marca 2023.
  9. Slomp, Hans (2011). Europe, A Political Profile: An American Companion to European Politics. ABC-CLIO. str. 672. ISBN 0-313-39181-5.
  10. Companjen, FranCoise; Maracz, Laszlo; Versteegh, Lia (2011). Exploring the Caucasus in the 21st Century: Essays on Culture, History and Politics in a Dynamic Context. Amsterdam University Press. str. 121. ISBN 90-8964-183-1.
  11. Goltz, Thomas (1999). Azerbaijan Diary: A Rogue Reporter’s Adventures in an Oil-Rich, War-Torn, Post-Soviet Republic. M.E. Sharpe. str. 66. ISBN 0-7656-0244-X.
  12. »В турецком учебнике Гейдар Алиев представлен как диктатор«. Сontact.az (v azerbajdžanščini). 9. februar 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. avgusta 2017. В изданной в Турции учебнике „Конституционное права" для студентов университетов бывший президент Азербайджана Гейдар Алиев назван „диктатором"
  13. 13,0 13,1 »Rise of Leader's Son Sharpens Azerbaijan's Identity Crisis«. Washington Post. 9. avgust 2003. Pridobljeno 27. marca 2023.
  14. Kramer, David J.; Kauzlarich, Richard (8. september 2016). »It's time for the United States to act on Azerbaijan«. Washington Post. Pridobljeno 27. marca 2023.
  15. Cornell, Svante E. (2001). »Democratization Falters in Azerbaijan«. Journal of Democracy. 12 (2): 118–131.
  16. »Heydar Aliyev«. Britannica Online. Pridobljeno 27. marca 2023. Azerbaijani politician who, was one of the most powerful men in Azerbaijan for more than 30 years, as deputy chairman (1964-67) and chairman (1967-69) of the regional KGB, as secretary (1969-87) of the Communist Party of Azerbaijan, and from 1993 as the repressive and autocratic president of independent Azerbaijan
  17. »Heidar Aliev, maestro of the Caucasus«. The Economist. 31. avgust 2000. Pridobljeno 3. septembra 2017.
  18. »Azerbaijan's Geidar Aliev dies at 80«. China Daily News. 16. december 2003. Pridobljeno 27. marca 2023.
  19. »Azerbaijan: Presidential Elections 2003«. Human Rights Watch. 13. oktober 2003. Arhivirano iz spletišča dne 20. oktobra 2020. Pridobljeno 27. marca 2023.
  20. »Azerbaijan to mark 2023 as Year of Heydar Aliyev«. Eurasianet. 29. november 2022. Pridobljeno 27. marca 2023.

Zunanje povezave

uredi