György Ligeti

György Sándor Ligeti, madžarski skladatelj in akademik, * 28. maj 1923, Dicsőszentmárton (zdaj Târnăveni), Madžarska, † 12. junij 2006, Dunaj, Avstrija.

György Ligeti
Portret
RojstvoLigeti György Sándor
28. maj 1923({{padleft:1923|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1][2][…]
Târnăveni[d]
Smrt12. junij 2006({{padleft:2006|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1][2][…] (83 let)
Dunaj[1]
DržavljanstvoFlag of Hungary.svg Madžarska
Flag of Austria.svg Avstrija
Flag of Romania.svg Romunija
Flag of Austria.svg Avstrija[4]
Poklicskladatelj, glasbeni učitelj, univerzitetni profesor, pianist, glasbenik, libretist, ilustrator

Ligeti je eden največjih skladateljev resne glasbe 20. stoletja. Širšemu občinstvu je poznan tudi kot avtor glasbe za filme režiserja Stanleya Kubricka 2001: Vesoljska odiseja (2001: A Space Odyssey) (1968), The Shining (1980) in Oči široko zaprte (Eyes Wide Shut) (1999).

Življenje in deloUredi

Sprva se je šolal na konservatoriju v Kolozsváru (zdaj Cluj-Napoca) v Transilvaniji (Romunija). Zaradi njegovega judovskega porekla so šolanje s prisilnim delom leta 1943 prekinili nacisti, njegove starše, brata in ostale sorodnike pa so odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz, preživela je samo njegova mati.

Po vojni je Ligeti nadaljeval študij v Budimpešti in diplomiral leta 1949. Njegovi mentorji so bili Pál Kadosa, Ferenc Farkas, Zoltán Kodály in Sándor Veress. Zatem se je eno leto udejstvoval v etnomuzikoloških raziskavah romunske ljudske glasbe. Kmalu je postal profesor harmonije, kontrapunkta in glasbene analize v Budimpešti, na šoli, kjer je študiral. Decembra 1956, dva meseca po zatiranju Sovjetske vojske, se je preselil na Dunaj in prejel avstrijsko državljanstvo.

V Avstriji je imel priložnost spoznati mnoge avantgardne skladatelje, saj je bila povojna Madžarska odrezana od kulturnega dogajanja na področju Zahodne Evrope. V začetnem obdobju elektroakustične glasbe se je spoprijateljil s skladateljema Karlheinzem Stockhausnom in Gottfriedom Michaelom Koenigom, ki sta bila pionirja v tej glasbeni struji. Skupaj so delovali v kölnskem studiu in odkrivali nove zvočne razsežnosti. Ne glede na to je Ligeti večinoma komponiral glasbo za akustične instrumente, ki pa so pogosto morali izvajati glasbo na način, podoben elektronskemu. V tem času je pridobil sloves in ugled.

Med letoma 1973 in 1989 je pedagoško deloval v Hamburgu.

Bil je član Evropske akademije znanosti in umetnosti.

Najpomembnejša delaUredi

  • Andante in Allegro za godalni kvartet (1950)
  • Balada si joc za 2 violini (1950)
  • Concert românesc za orkester (1951)
  • Musica ricercata za klavir (1951-1953)
  • Godalni kvartet št. 1, »Métamorphoses nocturnes« (1953-54)
  • Glissandi, elektronska glasba (1957)
  • Artikulation, elektronska glasba (1958)
  • Apparitions za orkester (1958-59)
  • Atmosfere (Atmosphères) za orkester (1961)
  • Volumina za orgle (1961-62, revidirano 1966)
  • Simfonična pesnitev za 100 metronomov (Poème Symphonique for 100 metronomes) (1962)
  • Rekvijem za sopran in mezzosopran solo, mešani zbor in orkester (1963-65)
  • Koncert za violončelo in orkester (1966)
  • Lux Aeterna za 16 solističnih pevskih glasov (1966)
  • Lontano za orkester (1967)
  • 2 etudi za orgle (1967, 1969)
  • Continuum za čembalo (1968)
  • Ramifications za 12 solističnih godalnih instrumentov (1968-69)
  • Godalni kvartet št. 2 (1968)
  • 10 skladb za pihalni kvintet (1968)
  • Komorni koncert za 13 instrumentalistov (1969-70)
  • Melodije za orkester (1971)
  • Dvojni koncert za flavto, oboo in orkester (1972)
  • Clocks and Clouds for 12 female voices (1973)
  • San Francisco Polyphony za orkester (1973-74)
  • Etude za klavir, 1. zvezek (1985)
  • Koncert za klavir in orkester (1985-88)
  • Koncert za violino in orkester (1992)
  • Etude za klavir, 2. zvezek (1988-94)
  • Hamburški koncert za rog solo in komorni orkester s 4 obligatnimi naravnimi rogovi (1998-99, revidirano 2003)
  • Síppal, dobbal, nádihegedűvel: posvečeno Weöresu Sándorju (2000)
  • Etude za klavir, 3. zvezek (1995-2001)

NagradeUredi

  • Grawemeyerjeva nagrada za glasbeno kompozicijo (Etude za klavir) (1986)
  • Schock Prize za glasbeno umetnost (1995)
  • Nagrada Kyoto (2001)
  • Nagrada Polar Music (2004)

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 Record #118572911 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. 3,0 3,1 SNAC — 2010.
  4. Museum of Modern Art online collection

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi

- v angleščini:

- v slovenščini: