Gumnišče
Gumnišče je naselje v Občini Škofljica.
Gumnišče | |
|---|---|
 | |
  Gumnišče Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°57′57.64″N 14°34′30.37″E / 45.9660111°N 14.5751028°EKoordinati: 45°57′57.64″N 14°34′30.37″E / 45.9660111°N 14.5751028°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Osrednjeslovenska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
| Občina | Škofljica |
| Površina | |
| • Skupno | 1,79 km2 |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 236 |
| • Gostota | 130 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 1291 Škofljica |
| Zemljevidi | |
Leži na robu Ljubljanskega Barja na slemenu med Gumniškim vrhom in Stražo ob glavni cesti Škofljica - Kočevje. Od Ljubljane je oddaljeno 13 km, od Škofljice pa 3 km.
Zgodovina Uredi
V časih furmanstva je imela vas zelo pomembno prometno vlogo, saj je prav skozi njo potekala glavna prometnica Ljubljana - Kočevje. Zato so bile v njej tri kovačije in tri gostilne.
Gumnišče je osrednji kraj med Škofljico in Šmarje-Sap, kjer je 12.9.1813 potekala velika krvava bitka, med francosko vojsko, pod poveljstvom Eugene de Beavharnais-a in avstrijsko vojsko. Francozi so izgubili v bitki okrog 600 mož.
Zgradbe Uredi
Cerkev Svetega Duha Uredi
V vasi stoji v osnovi gotska, pozneje barokizirana podružnična cerkev Sv. Duha. Prvič se omenja leta 1526 v popisu dragocenosti kranjskih cerkva, starost pa določajo gotske freske furlanske smeri (Sv. Katarina) pod zvonikom, ki so datirane v leta 1420-1430. Nekoč so stavbo imenovali Bela cerkev (Weisskirchen). Valvasor jo omenja med šmarskimi podružnicami. Glavni oltar je izredno kakovostno delo, posvečen pa je Marijinemu kronanju. Nastal je leta 1686, pripisan pa je Jerneju Plumbergerju (Blumbergerju) - mojstru, ki je izdelal tudi veliki oltar na Muljavi. Notranjost cerkve je poslikana s poznogotskimi freskami krovaških malarjev (potujočih slikarjev iz Istre), ki so sedaj skrite pod beležem. Ostanke vidimo le na podstrešju nad obokom ladje, kar dokazuje, da je imela ladja včasih raven strop.
Pomemben inventar je baročni kelih iz leta 1693, ki pa je sedaj shranjen na varnem mestu.
Druge zgradbe Uredi
Naravne znamenitosti Uredi
V vasi rasteta dve veliki lipi, ena pri cerkvi, druga pri Lešnjaku.
Sklici in opombe Uredi
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.