Grad Mokolan, kasneje znan kot Proseški stolp (v italijanščini castello di Moncolano ali Torre di Prosecco, v nemščini Turn Prosseck) se je nahajal v okolici Trsta, pri Kontovelu, na kraškemu robu nad morjem in gradom Miramar.

Grad Mokolan / Proseški stolp
Castello di Moncolano / Torre di Prosecco
Upodobitev gradu iz leta 1560
Zemljevid
Prejšnja imenaTorre di Prosecco
Druga imenaTurn Prosseck
Splošni podatki
TipPobočni grad
LokacijaTrst
NaseljeTrst
Država Italija
Koordinati45°42′11″N 13°43′55″E / 45.70306°N 13.73194°E / 45.70306; 13.73194
Začetek gradnje14. stoletje
Dokončano14. stoletje
LastnikObčina Trst
Tehnični podatki
Št. nadstropij2 ali 3

Grad je znan posebej zaradi tega, da ga je v 16. stoletju znani tržaški škof in humanist Peter Bonomo (zmotno) enačil z legendarnim Castellum Pucinum, katerega je opisoval Plinij mlajši, češ, da je pod tem gradom rasla trta, iz katere so pridelovali cesarici Liviji najljubše vino. Iz te asocijacije se je porodilo novo ime za tržaško trto iz Proseka, to je znan Prosekar (italijansko Prosecco). Tako se je zgodilo, da eno izmed najbolj znanih vin na svetu nosi prav slovensko ime[1]!

Trdnjavo je dala zgraditi Tržaška komuna v 14. stoletju, z namenom zaščite Trsta iz smeri Furlanije ali Gorice, zaradi kontrole nad delom Tržaškega zaliva in nenazadnje tudi za zaščito tukajšnjih pomembnih vinogradov.

Grad je doživel več napadov, vendar je bil dobro utrjen in je le nekajkrat padel v roke napadalcem. Ogrski kralj Matija Korvin, naj bi leta 1485 taboril pod gradom, vendar se ni odločil za zavzetje.[2]!

Leta 1524 cesar ustanovil na Proseku celo grofijo, podelil grad v fevd tržaški družini Giuliani, ti pa nekaj desetletij kasneje prodali grofijo družini Cobenzl, ki se od tedaj nosili naziv »von Prossegg«. Grad nato v 17. stoletju propadel in polagoma povsem izginil.

Opombe

uredi
  1. Fulvio Colombo, Prosecco perché. Le nobili origini di un vino triestino, Luglio editore, Trieste 2012
  2. Fulvio Colombo, Dal Castello di Moncholano alla Torre di Prosecco. Storia e vicende di una struttura fortificata triestina fra tardo medioevo ed età moderna, v »Archeografo Triestino«, CVI, 1998, pp. 213-256

Glej Tudi

uredi

Zunanje povezave

uredi