Gorska sinica

Gorska sinica
	; ; Oglašanje gorske sinice
Ohranitveno stanje taksona
	; najmanj ogrožen
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Poddeblo:	Vertebrata (vretenčarji);
Razred:	Aves (ptiči);
Red:	Passeriformes (pevci);
Družina:	Paridae (sinice);
Rod:	Poecile;
Vrsta:	P. montanus;
Znanstveno ime
	Poecile montanus; Conrad von Baldenstein, 1827
	; Razširjenost gorske sinice
Sinonimi
	Parus montanus

Gorska sinica (znanstveno ime Poecile montanus)^[1] je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).

Večinoma je prisotna le v centralni in vzhodni Evropi. Je sestrska vrsta močvirske sinice in se z njo včasih tudi križa.

Telesne značilnosti uredi

Gorska sinica je velikosti od 11–12 cm z razponom peruti od 17–18 cm in okvirno težo 9–11 g.^[2] V marsičem je podobna močvirski sinici, le da ima nekoliko bolj motno črno kapo in več črnine na podbradku.

Podobna je tudi žalobni sinici.

Gnezdenje uredi

Jajca gorske sinice

Gnezdi v drevesnih duplih, ki pa si jih sama izdolbe in zaradi tega potrebuje trohneča drevesna debla, ki so dovolj mehka da lahko duplo izdolbe. Samica vali samo enkrat, v času od meseca aprila do maja, znese pa okoli 6–9^[3] jajc v 13–15 dneh. Mladiči so gnezdomci in valjenci, poletijo pa po 17–19 dneh.

Življenjski prostor in navade uredi

Habitat gorske sinice zajema povečini le centralno in vzhodno Evropo, medtem ko je v ostalih predelih redkost. Na Iberskem polotoku, Škotskem, Irskem in v jugozahodni Franciji je ni moč najti. Populacijo v Evropi ocenjujejo na 4–6 milijonov gnezditvenih parov.^[4] Gorska sinica je prebivalka mešanih in iglastih gozdov v sredogorjih in gorovjih, ponekod tudi vrbovja in brezja v močvirnatih predelih. Na splošno velja, da se gorska sinica pojavlja na višjih nadmorskih višinah kot močvirska.

V Sloveniji se sklenjeno pojavlja od Julijskih Alp do Pohorja. Tudi drugi je vezana na višje predele, denimo v Trnovskem gozdu in na Snežniku.

Klici gorske sinice so globoki in nosljavi dze-dze-dze, v nasprotju s klici močvirske sinice piču; po tem jih torej zlahka ločimo med seboj. Mladostni osebki se pozimi zelo redko pridružijo mešanim siničjim jatam. Aktivna je samo podnevi.

Prehrana uredi

Tako kot močvirska sinica se tudi gorska sinica v gnezditvenem obdobju prehranjuje z žuželkami, v ostalem času pa s semeni, jagodami in orehi in si tudi naredi zaloge hrane. Ob krmilnicah ni pogosta.

Opombe uredi

↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani USA, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
↑ British Garden Birds - Willow Tit (Britanske vrtne ptice - Gorska sinica). Pridobljeno 2007-08-19. (angleško)
↑ Na http://www.garden-birds.co.uk/birds/willowtit.htm je navedeno število jajc od 5-13.
↑ Birdguides - Willow Tit (Ptičji vodniki - Gorska sinica) Arhivirano 2007-08-07 na Wayback Machine.. Pridobljeno 2007-08-19. (angleško)

Viri uredi

Robert Burton (2005). Življenje s ptiči. Kranj : Narava. COBISS 217880064. ISBN 961-91407-3-7.
Tomi Trilar; Al Vrezec (2004). Gozdne ptice Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana. COBISS 128092928. ISBN 86-11-16656-6.