Gori (gruzinsko გორი) je mesto v vzhodni Gruziji. Je regionalna (Mhare) prestolnica Šide Kartli ter osrednji del istoimenskega upravnega okrožja. Ime mesta izhaja iz gruzinske besede gora, ki pomeni kopica, hrib[1]. Leta 2014 je mesto imelo 48.143 prebivalcev.

Gori

გორი
Mesto
Gori cathedral (view from the Gori Fortress).jpg
Gori se nahaja v Gruzija
Gori
Gori
Geografski položaj Gorija v Gruziji
Koordinati: 41°58′0″N 44°06′0″E / 41.96667°N 44.10000°E / 41.96667; 44.10000Koordinati: 41°58′0″N 44°06′0″E / 41.96667°N 44.10000°E / 41.96667; 44.10000
DržavaZastava Gruzije Gruzija
RegijaŠida Kartli
Površina
 • Skupno16,85 km2
Nadm. višina
588 m
Prebivalstvo
 (2014)
 • Skupno48.143
 • Gostota2.857 preb./km2
Časovni pasUTC+4 (GMT+4)
 • Poletje (DST)UTC+5 (GMT+5)
Spletna stran[www.gori-municipality.ge www.gori-municipality.ge]

Gori je tudi rojstni kraj Stalina, Aleksandra Nadiradzeja, konstruktorja balističnih izstrelkov in filozofa Meraba Mamardašvilija.

Naselje, ki je bilo tukaj znano iz helenističnega obdobja, s trdnjavo, zgrajeno vsaj v 7. stoletju, je dobilo status mesta v 12. stoletju. Gori je bil v srednjem veku pomembna vojaška trdnjava in ohranja strateški pomen zaradi svoje lege na glavni avtocesti, ki povezuje vzhodni in zahodni del Gruzije. V Gori so v zgodovini že večkrat vdrle vojske regionalnih sil. Med ousko-gruzijsko vojno v Južni Osetiji je mesto okupirala ruska vojska.

Geografija in podnebjeUredi

Gori leži 76 kilometrov zahodno od gruzijske prestolnice Tbilisi, na stičišču rek Kura / Mtkvari in Liakvi, na nadmorski višini 588 metrov. Podnebje je prehodno od zmerno toplo vlažnega do zmernega stepskega podnebja. Poletja so po navadi vroča. Povprečna letna temperatura v mestu je 10,9 ° C, najnižja povprečna temperatura je januarja (-1,2 ° C), najvišja pa avgusta (22,5 ° C). Največ padavin pade v maju (76 mm), najmanj pa avgusta (34 mm) in januarja (30 mm).

ZgodovinaUredi

 
Trdnjava Gori leta 1642, italijanski misionar Teramo Castelli

Ozemlje Gori je bilo poseljeno že od zgodnje bronaste dobe. Po srednjeveških gruzijskih kronikah je mesto Gori ustanovil kralj David IV. (vladal 1089-1125), ki je tam naselil begunce iz Armenije [2]. Vendar se zdi, da je bila trdnjava Gori (Goris-Cihe) v uporabi že v 7. stoletju. Arheološki dokazi kažejo na obstoj mestne skupnosti v klasični antiki. Leta 1299 so Gori zajela alanska plemeni, ki so pobegnila pred mongolsko osvojitvijo svoje prvotne domovine na Severnem Kavkazu. Gruzijski kralj Jurij V. je leta 1320 mesto ponovno osvojil in Alane potisnil nazaj čez kavkaške gore.

 
Trdnjava Gori na vrhu hriba

Z propadom srednjeveškega gruzijskega kraljestva je bil Gori - strateško umeščen na križišče glavnih tranzitnih poti - pogosto tarča tujih napadalcev in je večkrat zamenjal svoje gospodarje. Najprej ga je leta 1477 zavzel in opustošil Uzun Hasan iz rodbine Ak Kojunlu ((perzijski آق قویونلو Āq Quyūnlū - plemenske konfederacije Oghuzov, ki je vladala delom današnje vzhodne Turčije od 1378 do 1501, v zadnjih desetletjih pa so vladali tudi Zakavkazju, Armeniji, Azerbajdžanu, večjemu delu Irana in Iraku), sredi 16. stoletja pa Tahmasp I. iz rodbine Safavidov. Konec istega stoletja je Gori na kratko prešel pod Osmansko cesarstvo v osmansko-perzijski vojni in postal njihova glavna postojanka v Gruziji, dokler ga Gruzijci pod Simonom I. Kartlijskim, po težkih bojih leta 1599, niso ponovno osvojili. Mesto so leta 1614 znova zavzeli Perzijci pod šahom Abasom I..

Po zaporednih osmanskih (1723–35) in perzijskih (1735–40) okupacijah, se je Gori vrnil pod gruzijski nadzor pod kraljema Teimurazom II. in Hereklijem II., katerih prizadevanja so pripomogla k napredku gospodarstva in kulture v mestu. Po ruski aneksiji Gruzije so Goriju leta 1801 dodelili status mesta v guvernoratu Tbilisi. V 19. stoletju se je število prebivalcev povečalo. Zemljevid iz leta 1824 prikazuje mesto na pobočju hriba pod citadelo in okoli nje mote [3]. Mesto je bilo porušeno v potresu 1920 in v sovjetskem obdobju skoraj v celoti obnovljeno. V sovjetskih časih je bilo pomembno industrijsko središče, v letih post sovjetske krize v 1990-ih pa je doživel gospodarski zlom in odliv prebivalstva.

Gori je blizu gruzijsko-osetskega konfliktnega območja. Povezan je z odcepljeno prestolnico Južne Osetije Chinvali po železnici, ki je obstajala od začetka 1990-ih. Od leta 2000 dalje je Gruzija povečala vojaško infrastrukturo v mestu in okolici. Tako je bila osrednja vojaška bolnišnica preseljena iz Tbilisija v Gori in oktobra 2006 ponovno opremljena [4]. 18. januarja 2008 je bila v Goriju ustanovljena druga gruzijska NATO-va baza s 1. pehotno brigado Gruzijskih kopenskih sil.[5]

Podružnica Gruzijske agrarne akademije znanosti je bila v mestu ustanovljena leta 1995; leta 2003 je postala univerza Suhišvili.

Spor 2008Uredi

 
Poškodovan stanovanjski objekt v Gori.
 
V neaktivirana raketa leži v spalnici apartmaja Gori.

V rusko-gruzijski vojni leta 2008 je bilo mesto od začetka spora podvrženo letalskim napadom ruskih letalskih sil. Vojaški cilji in stanovanjska okrožja Gorija so bili prizadeti, poškodovani in mrtvi so bili civilisti. [6][7] Human Rights Watch (HRW) je trdil, da so ruske sile neselektivno metale kasetne bombe na civilna območja Gorija. Po poročanju HRW-ja so ruske sile 12. avgusta v središče Gorija odvrgle kasetne bombe, pri čemer so ubile 11 civilistov in jih več deset ranile [8]. Ruski vojaški uradniki zanikajo, da bi v konfliktu uporabljali kasetno strelivo, trditve HRW pa so označili za klevetanje in dvomili o objektivnosti HRW [9][10]. Domačini in uslužbenci HRW so našli številne neeksplodirane bombe [11].

Do 11. avgusta so gruzijsko vojaško osebje, vlada in večina prebivalcev pobegnili iz mesta, ki ga je nato zajela in zasedla ruska vojaška in južno-osetska separatistična milica. HRW je obtožil milico, da je sprožila kampanjo ropanj, požigov, ugrabitev in drugih napadov na preostalo civilno prebivalstvo [12]. Ruske in južno-osetske sile so se umaknile iz mesta 22. avgusta 2008 [13].

ZnamenitostiUredi

 
Kip Stalina je stal pred mestno hišo, dokler ga niso leta 2010 odstranili kot del procesa desovjetizacije države
 
Železniška postaja Gori

V Goriju z okolico je več pomembnih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Čeprav je za številne tujce Gori v glavnem znan kot rojstni kraj Josipa Stalina (1878–1953), je v gruzijskem zgodovinskem spominu mesto že dolgo povezano z njegovo citadelo, trdnjavo Gori, ki je zgrajena na skalnem griču s pogledom na osrednji del sodobnega mesta in staro gruzijske vojaške ceste, ki povezuje Severni Kavkaz s Tbilisijem. Na drugem griču stoji cerkev svetega Jurija Gorijvarijskega iz 18. stoletja, priljubljeno romarsko mesto. Znano starodavno jamsko mesto Upliscihe in cerkev Ateni Sioni iz 7. stoletja sta nedaleč od Gorija.

Stalinovo povezanost z mestom poudarja muzej Josipa Stalina v središču Gorija in do nedavnega Stalinov spomenik pred mestno hišo, eden redkih takih spomenikov, ki je preživel program destalinizacije Nikite Hruščova. Spomenik je bil v novi neodvisni Gruziji v 1990-ih vzrok polemik, toda postkomunistična vlada je ugodila prošnji občanov Gorija in kip nekaj let pustila nedotaknjen.[14][15] Končno je bil odstranjen 25. junija 2010 [16]. Vendar je 20. decembra 2012 skupščina občine Gori glasovala za ponovno postavitev spomenika.[17][18]

SkliciUredi

  1. E.M. Pospelov, Geografičeskie nazvanija mira (Moskva, 1998), str. 121.
  2. Sempad the Constable. Chronicle
  3. Закарая, П. (1983) Памятники Восточной Грузии. Искусство, Москва, 376 с. [Zakaraya, P. Monuments of Eastern Georgia]
  4. Georgia Today: "Georgian Armed Forces modernize infrastructure" Arhivirano 2007-10-12 na Wayback Machine., October 4, 2007.
  5. New military base in Gori Arhivirano 2011-07-21 na Wayback Machine.. Ministry of Defense of Georgia, January 18, 2008.
  6. "Russian jets attack Georgian town", BBC News, 9 August 2008
  7. "Georgia conflict: Screams of the injured rise from residential streets", The Daily Telegraph, 10 Aug 2008
  8. "Georgia: Russian Cluster Bombs Kill Civilians. Stop Using Weapon Banned by 107 Nations" Human Rights Watch, August 15, 2008,
  9. Russia Today: "Violence in South Ossetia conflict zone is over – Russian military" Arhivirano 2008-08-15 na Wayback Machine., August 15, 2008
  10. Russia Today: «Violence in South Ossetia conflict zone is over — Russian military» Arhivirano 2008-08-15 na Wayback Machine., Августа 15, 2008
  11. "Georgia: Civilians Killed by Russian Cluster Bomb ‘Duds’. More Attacks Confirmed; Unexploded Ordnance Threatens Many", Human Rights Watch, August 21, 2008
  12. Russia/Georgia: Militias Attack Civilians in Gori Region; Russia Should Curb Militias and Allow in Humanitarian Aid, Human Rights Watch, August 17, 2008,
  13. Civil Georgia: "Police Back in Gori", 23 August 2008
  14. Will Lasky. Selling Stalin. Georgian Business Magazine, Issue 4, August 2007.
  15. Salome Asatiani. Great Terror: In Stalin's Birthplace, Forgiving And Forgetting. Radio Free Europe/Radio Liberty, August 14, 2007.
  16. "Stalin statue removed in Georgian town of Gori", BBC News, 25 June 2010
  17. "Georgia: A Stalinist Restoration", The New York Times, 20 December 2012
  18. "Georgia to Reinstate Stalin Monument", RIA Novosti, 21 December 2012

Zunanje povezaveUredi