Gerard David
Gerard David (ok. 1460 - 13. avgust 1523) je bil staronizozemski slikar in iluminator rokopisov, znan po svoji briljantni uporabi barv. Ohranjenih je le majhen del podatkov o njegovem življenju, a nekatera dejstva so znana. Morda je bil Meester gheraet van brugghe, ki je leta 1515 postal mojster antwerpenskega ceha. V življenju je bil zelo uspešen in je verjetno vodil dve delavnici, v Antwerpnu in Bruggeu.[10] Kot mnogi slikarji iz njegovega obdobja se je tudi njegov ugled v 17. stoletju zmanjšal, dokler ga v 19. stoletju niso znova odkrili.
Gerard David | |
---|---|
Rojstvo | cca. 1460[2][3][…] Oudewater[d][2][5][…] |
Smrt | 13. avgust 1523[7][8][…] Brugge, Grofija Flandrija, Habsburška Nizozemska[2][5][…] |
Državljanstvo | Habsburška Nizozemska |
Poklic | slikar, miniaturist, umetnik, risar |
Poznan po | slikarstvo |
Gibanje | Staronizozemsko slikarstvo |
Življenje
urediRodil se je v Oudewateru, ki je zdaj v provinci Utrecht. Leto njegovega rojstva je med 1450–1460 na podlagi tega, da je videti star približno 50 let na avtoportretu iz leta 1509, ki so ga našli na njegovi Marija med devicami.[11][12] Domneva se, da je preživel čas od 1470 do 1480 v Italiji, kjer je nanj vplivala italijanska renesansa. Svoj zgodnji slog je oblikoval pri Albertu van Oudewateru v Haarlemu in se leta 1483 preselil v Brugge, kjer se je leta 1484 pridružil cehu svetega Luke [13]. Po smrti Hansa Memlinga leta 1494 je David postal vodilni slikar Bruggea. Leta 1501 je postal dekan ceha [14] in se leta 1496 poročil s Cornelijo Cnoop, hčerko dekana zlatarskega ceha.[15] David je bil eden vodilnih prebivalcev mesta.[16]
Pri Davidu je vajeniško opravljal Ambrosius Benson, vendar sta se okoli leta 1519 sprla zaradi številnih slik in risb, ki jih je Benson zbiral od drugih umetnikov. Zaradi velikega zneska, ki mu ga je bil dolžan Benson [17], mu David ni vrnil gradiva. Benson je zadevo nadaljeval na sodišču in zmagal, posledica je bila, da je moral David v zapor.[18][19]
Umrl je 13. avgusta 1523 in bil pokopan v cerkvi Matere božje v Bruggeu.
Slog
urediDavidova ohranjena dela v glavnem sestavljajo verski prizori. Zanje je značilna atmosferska, brezčasna in skorajda sanjska vedrina, dosežena z mehko, toplo in prefinjeno obarvanostjo ter mojstrskim ravnanjem s svetlobo in senco. Inovativen je pri preoblikovanju tradicionalnih tem in pristopu do krajine, ki je bila takrat šele žanr v severnoevropskem slikarstvu. Njegova sposobnost urejanja krajine je razvidna iz podrobnega listja njegovega Triptiha Krst in gozdne scene v newyorški sliki Kristusovo rojstvo.[20]
Čeprav so ga mnogi umetnostni zgodovinarji z začetka 20. stoletja, med njimi Erwin Panofsky in Max Jakob Friedländer, videli kot slikarja, ki je le malo povzemal slog drugih in slikal v arhaičnem in nedomiselnem slogu. Danes pa ga večina vidi kot glavnega kolorista in slikarja, ki je, po mnenju Metropolitanskega muzeja umetnosti, delal v »naprednem, celo podjetnem načinu, odmetaval svojo poznosrednjeveško dediščino in nadaljeval z določeno čistostjo vida v dobi prehoda«.[21]
V svojih zgodnjih delih je David sledil haarlemskim umetnikom, kot so Dirk Bouts, Albert van Oudewater in Geertgen tot Sint Jans, čeprav je kot kolorist že dokazal vrhunsko moč. Temu zgodnjemu obdobju pripadajo sv. Janez iz zbirke Richarda von Kaufmanna v Berlinu in Saltingov sv. Hieronim. V Bruggeu je prišel neposredno pod vpliv Memlinga, mojstra, ki ga je najbolj spremljal. Od njega je David dobil dostojanstvo obravnave, večji realizem v upodabljanju človeške oblike in urejen razpored figur.
Leta 1515 je obiskal Antwerpen in bil navdušen nad delom Quentina Matsysa, ki je v zasnovo svetih tem vnesel večjo vitalnost in intimnost. Skupaj sta si prizadevala za ohranitev tradicije bruggeške šole pred vplivi italijanske renesanse.
Dela
urediDela, po katerih je David najbolj znan, so oltarne slike, poslikane pred njegovim obiskom v Antwerpnu: Poroka svete Katarine v Narodni galeriji v Londonu; triptih Marija na prestolu s svetniki iz zbirke Brignole-Sale v Genovi; Oznanjenje iz zbirke Sigmaringen; predvsem pa Marija z angeli in svetniki (navadno naslovljena Marija med devicami), ki jo je podaril sionskim karmeličankam iz Bruggea [22] in ki je danes v muzeju v Rouenu.[23]
V Bruggeu je ostalo le nekaj njegovih del: Kambizova sodba, Odpuščanje Sisamnesa in Jezusov krst v Groeningovem muzeju ter Jezusovo spremenjenje v cerkvi Matere božje.
Preostala dela so raztresena po vsem svetu in za to je morda zaslužna pozaba, v katero je padlo prav njegovo ime; to in dejstvo, da so nekateri verjeli, da ob vsej lepoti in duševnosti njegovega dela ni ponudil nič novega, kar bi lahko dodal zgodovini umetnosti.
Tudi v svojem najboljšem delu je podal samo novejše različice umetnosti svojih predhodnikov in sodobnikov. Njegov ugled med mojstri pa je bil obnovljen, ko so številne njegove slike sestavili na pregledni razstavi zgodnjih flamskih slikarjev leta 1902, v Gruuthusemuseumu v Bruggeu.
Tesno je sodeloval tudi z vodilnimi iluminatorji rokopisov tistega časa in zdi se, da se je sam vključil v risanje določenih pomembnih miniatur, med njimi Marija med devicami v Morganovi knjižnici, Devica in otrok na polmesecu v Rothschildovem horariju [24] in Portret cesarja Maksimilijana na Dunaju. Preživelo je tudi več njegovih risb, elementi iz njih pa se pojavljajo v delih drugih slikarjev in iluminatorjev še nekaj desetletij po njegovi smrti.[25]
Manj znana, a tudi kakovostna dela so Davidova dela, ki jih najdemo v španskih javnih zbirkah. Muzej Prado v Madridu ima tablo Počitek na begu v Egipt, ki je podobna tisti v Kraljevem muzeju likovnih umetnosti v Antwerpnu. Prado ima tudi dve slikarjevi deli, eno izmed njih samo pripisano.[26] Še en muzej španske prestolnice, Thyssen-Bornemisza, ima Križanje [27] iz leta 1475.
Zapuščina
urediV času Davidove smrti je slava Bruggea in njegovih slikarjev upadala: Antwerpen je postal vodilni tako v umetnosti kot v političnem in trgovskem pomenu. Od Davidovih učencev v Bruggeu so pomen dosegli le Adriaen Isenbrandt, Albert Cornelis in Ambrosius Benson. Med drugimi flamskimi slikarji sta bila Joachim Patinir in Jan Mabuse do neke mere pod njegovim vplivom.
Davidovo ime je bilo popolnoma pozabljeno, ko je William Henry James Weale leta 1866 v arhivu Bruggea odkril dokumente o njem; ti so razkrili glavna dejstva o slikarjevem življenju in privedli do rekonstrukcije Davidove umetniške osebnosti, začenši s priznanjem Davidovega edinega dokumentiranega dela, Marije med devicami v Rouenu.[28]
Različna Davidova dela
uredi- Narodna galerija, London:
- Snemanje s križa, Olje na lesu, 63 × 62 cm.
- Mistična poroka svete Katarine, 1505–10, oljna tempera na lesu, 106 × 144 cm.
- Louvre, Pariz:
- Poroka v Kani, um 1500, Olje na lesu, 100 × 128 cm.
- Metropolitanski muzej umetnosti, New York:
- Marija in otrok s štirimi angeli, um 1505, Olje na lesu, 63,2 × 39,1 cm.
- Städel, Frankfurt:
- Sveti Hieronim v divjini, okoli leta 1509, mešana masa na hrastu, 31,5 × 21,8 cm.
- Marijino oznanjenje, um 1509, Eichenholz, 40,9 × 32,1 cm.
- Musées royaux d’art et d’histoire, Bruselj:
- Madona in otrok s skledo mlečne juhe, um 1520, Öl auf Eichenholz, 35 × 29 cm.
- Szépművészeti Múzeum, Budapest:
- Kristusovo rojstvo, um 1490, Holz, 76,5 × 56 cm.
- Kraljevi muzej likovnih umetnosti, Antwerpen:
- Svete žene in sv. Janez na Golgoti, 1480–85, Olje na lesu, 45 × 42,5 cm.
- Stara pinakoteka, München:
- Poklon Treh kraljev (Gerard David), um 1495/1505
- Groeningov muzej, Brügge:
- Kambizova sodba (leva plošča), 1498, Olje na lesu, 202 × 172,8 cm;[8] (desna plošča), 1498, 202 × 172,8 cm.
- Triptih s krstom v Jordanu (1502-1508)
- Muzej lepih umetnosti v Rouenu:
- Devica in otrok s svetnicami, um 1509, Olje na lesu, 120 × 213 cm
Galerija
uredi-
Jezusovo rojstvo, c. 1490, Szépmûvészeti Múzeum
-
Objokovanje, c 1495–1500. Narodna galerija, London
-
Kambizova sodba, 1498. Groeningov muzej, Brugge. Srednja tabla
-
Triptih Jezusov krst, 1505. Groeningov muzej, Brugge. Srednja tabla
-
Triptih Jezusov krst, 1505. Groeningov muzej, Brugge. Stranski tabli
-
Mistična poroka sv. Katarine 1505–1510, Narodna galerija, London
-
Oltar sv. Mihaela c. 1510. Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj
-
Marija in otrok s štirimi angeli, c. 1510–1515. Metropolitanski muzej umetnosti, New York
-
Salvator Mundi, c. 1500, Filadelfijski muzej umetnosti
-
Marija in otrok s skledo mlečne juhe, c. 1510–1515.
-
Jezusovo spremenjenje. Cerkev Matere božje, Brugge
-
Poklon Treh kraljev, 1515–1523, Narodna galerija, London
-
Počitek na begu v Egipt, Gerard David, 16. st., Royal Museum of Fine Arts, Antwerpen
Sklici
uredi- ↑ »The Virgin Among The Virgins«. Musée des Beaux-Arts, Rouen. Arhivirano iz spletišča dne 22. februarja 2014.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Record #11867109X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Identifiants et Référentiels — ABES, 2011.
- ↑ AGORHA — 2009.
- ↑ 5,0 5,1 Union List of Artist Names
- ↑ 6,0 6,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ RKDartists
- ↑ Biografisch Portaal — 2009.
- ↑ Benezit Dictionary of Artists — OUP, 2006. — ISBN 978-0-19-977378-7
- ↑ Campbell, 116
- ↑ Hand, 63
- ↑ Lesberg, Sandy, ur. (1974) [1966]. »Glossary of Gothic Art«. Gothic Art. New York: Peebles Press International. ISBN 0-85690-033-8. OCLC 2163980.
- ↑ Ainsworth (1998), 93
- ↑ Ainsworth (1998), 2
- ↑ Cuttler, Charles D. "Northern painting from Pucelle to Bruegel". Holt, Rinehart and Winston, 1968. 190
- ↑ Additional documents were presented by Hans J. van Miegroet, "New Documents Concerning Gerard David" The Art Bulletin 69.1 (March 1987:33–44).
- ↑ Harbison, 73
- ↑ Nash, 168, 193
- ↑ Scheller, Robert W. Exemplum: Model-Book Drawings and the Practice of Artistic Transmission in the Middle Ages (c. 900 – c. 1470). Amsterdam: Amsterdam University Press, 1995. p. 79.
- ↑ Ridderbo et al., 157
- ↑ "Gerard David (born about 1455, died 1523)". Metropolitan Museum of Art. Retrieved 15 February 2013
- ↑ "Flemish and German masterpieces from the National Gallery". National Gallery, London, 1920. 169
- ↑ Campbell, 20
- ↑ »Release Announcement«. Christie's. Arhivirano iz spletišča dne 13. decembra 2013.
- ↑ T. Kren & S. McKendrick (eds), Illuminating the Renaissance: The Triumph of Flemish Manuscript Painting in Europe, Getty Museum/Royal Academy of Arts, pp. 344–365, 2003, ISBN 1-903973-28-7
- ↑ »David, Gérard - Colección - Museo Nacional del Prado«. www.museodelprado.es. Pridobljeno 4. novembra 2019.
- ↑ »The Crucifixion«. Museo Nacional Thyssen-Bornemisza (v angleščini). Pridobljeno 4. novembra 2019.
- ↑ Weale, Gerard David, Painter and Illuminator 1895; the Virgo inter Virgines appears in a 1527 inventory of the Carmelite convent of Sion at Bruges.
Viri
uredi- Ainsworth, Maryan Wynn. Gerard David: Purity of Vision in an Age of Transition. NY: Metropolitan Museum of Art, 1998. ISBN 0-87099-877-3
- Ainsworth, Maryan Wynn; Christiansen, Keith. From Van Eyck to Bruegel: Early Netherlandish Paintings in the Metropolitan Museum of Art. NY: Metropolitan Museum of Art, 2009. ISBN 0-87099-870-6
- Lorne Campbell. The Fifteenth-Century Netherlandish Paintings. London: National Gallery, 1998. ISBN 0-300-07701-7
- Craig Harbison. "The Art of the Northern Renaissance". London: Laurence King Publishing, 1995. ISBN 1-78067-027-3
- Nash, Susie. Northern Renaissance art. Oxford: Oxford University Press, 2008. ISBN 0-19-284269-2
- Ridderbos, Bernhard; Van Buren, Anne; Van Veen, Henk. Early Netherlandish Paintings: Rediscovery, Reception and Research. Amsterdam: Amsterdam University Press, 2005. ISBN 0-89236-816-0
Zunanje povezave
urediDavid's The Virgin and Child with Saints and Donor, Smarthistory (»David's The Virgin and Child with Saints and Donor«. Smarthistory at Khan Academy. Pridobljeno 13. februarja 2013.) |
- »The Virgin Among The Virgins«. Musée des Beaux-Arts, Rouen. Arhivirano iz spletišča dne 22. februarja 2014.
- Gerard David | The Metropolitan Museum of Art
- Gerard David at Artcyclopedia
- Fifteenth- to eighteenth-century European paintings: France, Central Europe, the Netherlands, Spain, and Great Britain, a collection catalog fully available online as a PDF, which contains material on Gerard David (cat. no. 20-22)
- Gerard David : purity of vision in an age of transition, a collection catalog fully available online as a PDF
- Gerard David Foundation (Dutch)