Gedik Ahmed Paša (turško Gedik Ahmed Paşa, srbsko Гедик Ахмед-паша, Gedik Ahmed-paša) je bil osmanski državnik in admiral, ki je služil kot veliki vezir in kapudan paša (veliki admiral osmanske mornarice) v času vladavin sultanov Mehmeda II. in Bajazida II.,[1][2] * ni znano, † 18. november 1482, Edirne, Osmansko cesarstvo.

Gedik
Ahmed
Paša
کدك احمد پاشا
16. veliki vezir Osmanskega cesarstva
Na položaju
1474–1477
MonarhMehmed II.
PredhodnikMahmud Paša Angelović
NaslednikKaramanli Mehmed Paša
Veliki admiral Osmanske mornarice
Sandžakbeg Avlone
Na položaju
1478 – ok. 1481
MonarhMehmed II.
Predhodnikni znan
NaslednikMesih Paša
Beglerbeg Anatolskega ejaleta
Na položaju
ok. 1462 – 1470
PredhodnikIšak Paša
NaslednikKodža Davud Paša
Beglerbeg Rumskega ejaleta
Na položaju
ok. 1451–1462 – ok. 1451–1462
MonarhMehmed II.
Osebni podatki
Rojstvo15. stoletje
Gornje Punoševce (Srbski despotat)
Smrt18. november 1482
Palača Edirne, Edirne, Osmansko cesarstvo
Državljanstvoosmansko
Narodnostsrbska
IzobrazbaEnderunska šola
Poklicpolitik, državnik
Rodbinačlan družine nižjega srbskega plemstva iz okolice Vranja
Vojaška služba
PripadnostOsmansko cesarstvo
Rod/službaOsmanska armada (ok. 1450–1477 in 1481–1482)
Osmanska mornarica (1478–1481)
Činkomandant armade
veliki admiral
Oboroženi
konflikti
• osmansko-karamanidske vojne
• osmanske vojne z Ak Kojunlujem
• osmansko-genovska vojna
• osmanska invazija na Otranto
• obleganje Mangupa
• obleganje Negroponta (1470)

O mladosti in začetkih Gedik Ahmed Paševe kariere je zelo malo podatkov. Za njegovo domovino sta bili predlagani Srbija in Albanija. Turški zgodovinar in akademik Mükrimin Halil Yinanç je na podlagi neimenovanih, njemu dostopnih zahodnih virov celo trdil, da je bil potomec bizantinske grške vladarske dinastije Paleologov. Kasnejša raziskava osmanskih arhivov v Vranju (jugovzhodna Srbija), ki jo je izvedel Aleksandar Stojanovski, je pokazala, da je bil Gedik Ahmed Paša član lokalne srbske fevdalne družine, rojen v vasi Punoševce.[3][4][5]

Kot poveljnik osmanske vojske je premagal zadnji anatolski bejlik (kneževino), Karamanide, ki se je upiral osmanski ekspanziji v karamanidski regiji.[6] Karamanidi so obstajali skoraj dvesto let in bili sprva celo močnejša od Osmanov. Nasledili so Sultanat Rum, skupaj s Konyo, nekdanjo prestolnico Seldžukov. Zmaga Gedik Ahmed Paše nad Karamanidi leta 1471 in osvojitev njihovega ozemlja in sredozemsko obalne regije okoli Ermeneka, Görmelija in Silifkeja, se je izkazala za ključno za prihodnost Osmanov.

Gedik Ahmed Paša se je vojskoval tudi v Sredozemlju proti Benečanom. Sultan ga je leta 1475 poslal na pomoč Krimskemu kanatu v vojni proti Genovski republiki. Na Krimu je osvojil Caffo, Soldaio, Cembalo, genovske gradove, kneževino Teodoro z njenim glavnim mestom Mangup in obalne regije Krima. Krimskega kana Menglija I. Geraja je rešil pred genovskimi silami.[6] Po njegovi kampanji sta Krim in Čerkezija vstopila v osmansko vplivno sfero.

Leta 1479 mu je sultan Mehmed II. kot sandžakbegu Avlone (Berat, Albanija)[7] ukazal, naj z vojsko 10.000-40.000 vojaki oblega Skader.[8] Kasneje istega leta mu je sultan ukazal, naj vodi osmansko mornarico v Sredozemskem morju v vojni proti Neaplju in Milanu. Med svojim pohodom je Gedik Ahmed Paša osvojil otoke Santa Maura (Lefkada), Kefalonija in Zante (Zakintos). Mehmed II. je po osvojitvi Konstantinopla leta 1453 v sebi videl naslednika Rimskega cesarstva in resno razmišljal o osvojitvi Italije, da bi ponovno združil rimske dežele pod osmansko oblastjo. Kot del tega načrta je bil Gedik Ahmed Paša poslan s pomorskimi silami na peto Apeninskega polotoka.[2]

Po neuspelem poskusu osvojitve Rodosa, ki je bil v posesti Malteškega viteškega reda, je Ahmed leta 1480 uspešno zavzel italijansko pristaniško mesto Otranto,[9] vendar se je moral zaradi pomanjkanja hrane in zalog še isto leto z večino svoje vojske vrniti v Albanijo in načrtovati nadaljevanje pohoda leta 1481.

Njegove načrte je preprečila smrt Mehmeda II. Ahmed se je v boju za nasledstvo postavil na stran Bajazida II., ki mu ni popolnoma zaupal in ga je dal zapreti ter 18. novembra 1482 usmrtiti z zadavljenjem.[3][10]

Sklici

uredi
  1. Lewis, Bernard (2001). The Muslim Discovery of Europe. W. W. Norton & Company. str. 31. ISBN 978-0-3932-4557-8.
  2. 2,0 2,1 Kia, Mehrdad (2017). The Ottoman Empire: A Historical Encyclopedia [2 volumes]. ABC-CLIO. str. 78–79. ISBN 978-1-6106-9389-9.
  3. 3,0 3,1 Stavrides, Théoharis (Avgust 2001). The Sultan of Vezirs: The Life and Times of the Ottoman Grand Vezir Mahmud Pasha Angeloviu (1453–1474) (Ottoman Empire and Its Heritage Series, Volume 24). Brill Academic Publishers, Inc. str. 65–66. ISBN 90-04-12106-4.
  4. Reindl-Kiel, Hedda. »GEDİK AHMED PAŞA«. TDV İslam Ansiklopedisi (v turščini). Pridobljeno 25. marca 2021.
  5. Heath W. Lowry (2003). The Nature of the Early Ottoman State. SUNY Press. str. 116. ISBN 978-0-7914-8726-6. Pridobljeno 20. februarja 2013.
  6. 6,0 6,1 Imber, Colin (2019). The Ottoman Empire, 1300–1650: The Structure of Power. Macmillan. str. 25. ISBN 978-1-3520-0414-4.
  7. Setton, Kenneth M. (1978), The Papacy and the Levant (1204–1571), Volume II: The Fifteenth Century, DIANE Publishing, str. 340, ISBN 0-87169-127-2
  8. Babinger, Franz (1978). Mehmed the Conqueror and His Time. Princeton University Press. str. 365. ISBN 978-0-691-01078-6.
  9. Ágoston, Gábor (2010). Encyclopedia of the Ottoman Empire. Infobase Publishing. str. 427. ISBN 978-1-4381-1025-7.
  10. Lambton, Ann; Lewis, Bernard (1984). The Cambridge History of Islam, Volume 2. Cambridge University Press. str. 309. ISBN 978-0-5212-9135-4.
Politične funkcije
Predhodnik:
Mahmud Paša Angelović
Veliki vezir Osmanskega cesarstva
1474–1477
Naslednik:
Karamanli Mehmed Paša