Galski imperij
Galski imperij (tudi Galsko cesarstvo, latinsko Imperivm Galliarvm) je moderno ime za državo, ki je na ozemlju rimske Galije, Španije in Britanije obstajala med letoma 260 in 274.
| Galski imperij Imperium Galliarum [1] | |||||
| |||||
|---|---|---|---|---|---|
 Galski imperij v času vladanja Tetrika (zeleno)
| |||||
| Glavno mesto | Colonia Agrippina (260–271) in Augusta Treverorum[2] (271–274) | ||||
| Jeziki | latinščina (uradni) bretonščina in drugi lokalni keltski in germanski jeziki | ||||
| Religija | poganstvo | ||||
| Vlada | monarhija | ||||
| cesar | |||||
| - | 260–268 | Postum | |||
| - | 268 | Lelijan (uzurpator) | |||
| - | 268 | Mark Avrelij Marij | |||
| - | 268–270 | Viktorin | |||
| - | 271–? | Domicijan (uzurpator) | |||
| - | 270–274 | Tetrik I. | |||
| - | 270–274 | Tetrik II., cezar, leta 274 morda avgust | |||
| - | 273–274 | Faustin (uzurpator) | |||
| Zgodovinsko obdobje | pozna antika | ||||
| - | ustanovitev | 260 | |||
| - | ukinitev | 274 | |||
Galski imperij so na višku moči sestavljale rimske province Galija, Rimska Britanija, Spodnja in Gornja Germanija in nekaj časa Hispanija. Nastal je kot secesija od Rimskega imperija v času krize tretjega stoletja, ko so Sasanidi leta 260 ujeli cesarja Valerijana, njegov sin Galien pa se je soočil z upori v Panoniji in Podonavju ter vdori barbarov. Po sporu o plenu po zmagi nad Germani med cesarjevim sinom Saloninom in vojskovodjo Silvanom ter provincijskim namestnikom v Gornji Germaniji Postumom je slednji zavzel Colonio Agrippino, usmrtil Salonina ter se razglasil za cesarja. Kmalu so njegovo oblast priznali tudi v Galiji, Britaniji in Hispaniji.
Z uspešno obrambo meje pred barbari, podporo vojske in prebivalstva se je Postum utrdil, toda po sicer uspešnem spopadu z upornim vojaškim poveljnikom v Gornji Germaniji, Lelijanom, so ga vojaki usmrtili. Njegova naslednika, Viktorin in Tetrik sta bila precej manj uspešna v obrambi meje na Renu. Imperij je prenehal obstajati, ko se je zadnji vladar Tetrik po vdoru rimske vojske v Galijo med bitko na Katalaunskih poljanah leta 274 predal cesarju Avrelijanu.
ImeUredi
Država se v uradnih dokumentih, napisih in novcih nikoli ni imenovala Galski imperij. Ime je nastalo iz Evtropijeve fraze »Galliarum accepit imperium«, ki pomeni »(prevzel je) oblast v galskih provincah«.[1] Vse upravne strukture in njihovi nazivi so se zgledovale po rimskem modelu.[3]
SkliciUredi
ViriUredi
- Rajko Bratož, Rimska zgodovina: Od začetkov do nastopa cesarja Dioklecijana. Zbirka Zgodovinskega časopisa, 26. Knjižna zbirka Scripta. Ljubljana, 2007.
- Bourne, R. J. (2001), Aspects of the relationship between the Central and Gallic Empires in the mid to late third century AD with special reference to coinage studies Archaeopress, str. 22.
- John F. Drinkwater, The Gallic Empire: Separatism and Continuity in the North-Western Provinces of the Roman Empire A.D. 260–274, Stuttgart, 1987.
- I. König, Die gallischen Usurpatoren von Postumus bis Tetricus, München, 1981.
Glej tudiUredi
- Sijagrijevo kraljestvo (Regnum Syagrii)