Salonin

Publij Licinij Kornelij Salonin Valerijan je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 258 do 260, * okoli 242, † 260, Colonia Agrippina, Germanija.

Salonin
Antoninian Saloninus Augustus (obverse).jpg  *
Saloninov antoninijan
Rimski cesar
Avgust
Cezar
julij (?) 260 (samostojno, kratko)
258–260
PredhodnikGalien
NaslednikGalien
Rojstvookoli 242
Smrt260 (star 18 let)
Colonia Agrippina  *
Polno ime
Publius Licinius Cornelius Saloninus Valerianus[1]
Vladarsko ime
Imperator Caesar Publius Cornelius Licinius Saloninus Valerianus Pius Felix Invictus Augustus
DinastijaLiciniji
OčeGalien
MatiKornelija Salonina

Zgodnje življenjeUredi

Rojen je bil okoli leta 242. Njegov oče je bil kasnejši cesar Galien, mati Kornelija Salonina pa je bila Grkinja iz Bitinije.[2][3] Leta 258 je Galien imenoval Salonina in njegovega starejšega brata Valerijana II., ki je kmelu zatem umrl, za cezarja. Poslal ga je v Galijo, da bi tam uveljavil očetovo cesarsko avtoriteto. Valerijana II. je poslal v Ilirske province za zaščitnika tamkajšnjega guvernerja Ingenuja. Za Saloninovega varuha je imenoval pretorijanskega prefekta Silvana. Kot cezar v Galiji je imel Salonin svoj glavni sedež v Kölnu.

VladanjeUredi

Bray[4] domneva, da je Galien imenoval svoja sinova za cezarja na pobudo cesarja Valerijana I., ki je bil takrat višji cesar (avgust) in stari oče obeh imenovancev. Valerijan I. je bil tudi glava Licinijevega klana in imel očetovsko oblast nad vsemi člani cesarske družine, vključno s svojim sinom in socesarjem Galienom. Valerijan I. si je z imenovanji zagotovil nasledstvo in vzpostavil trajno cesarsko dinastijo. Kako si je zamislil odnose svojega vnuka Salonina z obstoječimi guvernerji in vojaškimi poveljniki galskih provinc, ni znano. Za domnevo, da je razmišljal tako sistematično kot Dioklecijan, ki je trideset let kasnene vzpostavil tetrarhijo, ni nobenega razloga. Ker je bil Silvan prekaljen vojak in upravitelj, se zdi, da je kot Saloninov varuh prav on imel resnično oblast v Galiji. To domnevo so pokazali dogodki, povezani z uzurpatorjem Postumom.

Leta 260, verjetno julija, je Silvan, nedvomno v Saloninovem imenu, ukazal Postumu, naj mu preda del plena, ki ga je zasegel germanskim bandam, ki so se vračale s plenilskega pohoda v Galijo. Postumusovi možje so se uprli poskusu uveljavljanja pravic zastopnika oddaljenega cesarja, ki očitno ni izpolnjeval dolžnosti zaščitnika galskih provinc, in naredili nasilno izjemo. Obrnili so se proti Saloninu in Silvanu, ki sta morala z nekaterimi zvestimi četami pobegniti v Köln. Postuma je njegova vojska verjetno prav v tistem času razglasila za cesarja. Postum je nato izkoristil val vojaškega nezadovoljstva, ki ga je komaj obvladal, in oblegal Salonina in Silvana v Kölnu.

SmrtUredi

Galien, ki je bil v celoti angažiran drugje, verjetno je vodil kampanjo ob srednji Donavi, ni mogel narediti ničesar, da bi rešil svojega sina Salonina. Starejši cesar in Saloninov stari oče Valerijan I. je bil takrat verjetno že ujetnik perzijskega kralja Šapurja I. Obupani Saloninovi vojaki so Salonina razglasili za cesarja, morda v upanju, da bo Postumova vojska priznala njegovo imenovanje in se jim pridružila v prizadevanju za ohranitev cesarstvo - torej proti Valerijanu in Galienu. Če so to res upali, so bili kmalu razočarani, saj je Postumova vojska nadaljevala z obleganjem. Približno mesec dni kasneje so prebivalci Coloniae Agrippinae izročili Salonina in njegovega varuha njihovemu sovražniku. Postum ni mogel preprečiti, da ju je njegova vojska ubila. Kljub javnim izrazom obžalovanja se zdi malo verjetno, da bi se Postum resno potrudil preprečiti njuno usmrtitev.

Ali se je Galien strinjal z Valerijanovimi dinastičnimi načrti, ni znano. Zdi se, da je Saloninov umor kmalu po sumljivi smrti Valerijana II., zavrl Galienove ambicije po oblasti. Do konca svoje vladavine se ni potrudil, da bi svojega tretjega sina Egnacija Mariniana povzdignil na položaj cezarja ali ga kakor koli povezal s svojim položajem cesarja, čeprav mu je dovolil, da je bil izvoljen na pretežno ceremonialen položaj konzula za leto 268.

Družinsko drevo LicinijevUredi

Avl Egnacij Priscilijan
filozof
Kvint Egnacij Prokul
consul suffectus
Lucij Egnacij Viktor
Egnacij Viktor Marinijan
consul suffectus
1. Marinijana 
Valerijan
rimski cesar
253-260
2.Kornelija Galonija
predhodnik
Emilijan
rimski cesar
253
 
(1) Galien
rimski cesar
253-268
∞ Kornelija Salonina
(2) Valerijan Mlajši
consul suffectus
Klavdij Gotik
rimski cesar
268-270
Kvintil
rimski cesar
270
naslednk
Avrelijan
rimski cesar
270-275
Valerijan II.
cezar
Salonin
socesar
Publij Licinij Egnacij Marinijan
konzul
268

SkliciUredi

  1. Njegovo polno ime po samorazglasitvi za cesarja se je glasilo IMPERATOR CAESAR CORNELIVS LICINIVS SALONINVS VALERIANVS PIVS FELIX INVICTVS AVGVSTVS, kar pomeni "vojaški poveljnik Cezar Kornelij Licinij Salonin Valerijan, pobožen, srečen, neporažen, avgust".
  2. Lissner, Ivar (1958). The Caesars: might and madness. Putnam. str. 291. OCLC 403811.
  3. Bengtson, Hermann – Bloedow, Edmund Frederick (1988). History of Greece: from the beginnings to the Byzantine era. University of Ottawa Press. str. 344. ISBN 0-7766-0210-1.
  4. Bray, John (1997). Gallienus: A study in reformist and sexual politics. Adelaide: Wakefield Press.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Galien
Rimski cesar
260
Služboval ob: Galienu
Naslednik: 
Galien