Franjo Golob, slovenski grafik, akademski slikar in restavrator, * 5. april 1913, Prevalje, † 3. september 1941, Domžale.

Franjo Golob
Portret
Rojstvo5. april 1913({{padleft:1913|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})
Prevalje
Smrt9. september 1941({{padleft:1941|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:9|2|0}}) (28 let)
Domžale
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicslikar, konzervator, tiskarski grafik

Življenjepis

uredi
 
Franjo Golob - Topol

Rodil se je očetu stražniku Jožefu in materi Elizabeti (rojena Šaše). Golob je eno leto obiskoval kiparski oddelek Tehniške srednje šole v Ljubljani pri prof. F. Kralju, nato je študij nadaljeval v Zagrebu, kjer je leta 1937 diplomiral iz slikarstva na Umetnostni akademiji Zagreb. Na Dunaju je 1939 končal tečaj restavriranja. Bil je član skupine Gruda. Povezal se je s skupino, ki je pripravljala upor proti okupatorju in v Črnečah, zaradi česar so ga 22. 8. 1941 aretirali in odpeljali na Prevalje v prostore tedanje šole, od tam pa v Begunje in ga nato v skupini desetih talcev ustrelili 3. 9. 1941 v Domžalah kot prvega talca umetnika.[1]

Franja Goloba uvrščajo med najzanimivejše in najbolj originalne likovne umetnike v času pred drugo svetovno vojno. Po slovenskih javnih in zasebnih zbirkah je ohranjenih okoli sto njegovih del.[1] Za Golobovo delo je značilna težnja po ekspresivni stilizaciji risbe in kompozicije. V olju je ustvarjal izrazito koloristična dela, socialno angažirane motive in psihološko poglobljene portrete. V njegovih grafikah pa se prepletajo vplivi ekspresionizma, ljudske umetnosti in srednjeveških fresk, ki jih je odkrival kot restavrator in beležil v akvarelih. Zapustil je mapo (N'mav čriez izaro, 1938) osemnajstih lesorezov po motivih koroških ljudskih pesmi.

Zapuščina

uredi

Po Golobu je so leta 1963 poimenovali osnovno šolo na Prevaljah. Leta 2001 so v Spominskem parku na Prevaljah postavili njegov doprsni kip, delo akademskega kiparja Radeta Nikolića.[1] Na Kogelnikovi domačiji v Podklancu pri Dravogradu, kjer je bival leta 1941, so leta 1984 odkrili spominsko ploščo.[1]

Glej tudi

uredi
  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 »Koroški biografski leksikon«. www.rav.sik.si. Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika. Pridobljeno 26. novembra 2019.[mrtva povezava]