Odpre glavni meni

Franc Kolenc

slovenski duhovnik, pisatelj in publicist

Franc Kolenc (roj. Kolencz Ferenc), slovenski (prekmurski) duhovnik, pisatelj in publicist, * 5. avgust 1903, Gomilica, na Ogrskem5. februar, 1985, Maribor.

Franc Kolenc
Portret
Rojstvo5. avgust 1903({{padleft:1903|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})
Gomilica
Smrt5. februar 1985({{padleft:1985|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}) (81 let)
Maribor
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicpisatelj, publicist, urednik, prevajalec, duhovnik

Vsebina

ŽivljenjepisUredi

Rodil se je kot otrok Jožefa Kolenca in Agate Lebar. Imel je brata Ivana, ki je bil tudi duhovnik. Kolenc je ljudsko šolo obiskoval v Gomilici in Turnišču, nižjo gimnazijo v Kisegu (Kőszeg) od 1914 do 1918, višjo gimnazijo (1919 do 1922) in bogoslovje pa v Mariboru . V duhovnika je bil posvečen 1927. Leta 1928 je nastopil službo kaplana v Miklavžu pri Ormožu, 1929 v Murski Soboti, kjer je tudi poučeval verouk na realni gimnaziji, 1932 pa je postal vikar v Mariboru. Umrl je v mariborski bolnišnici.

Literarno deloUredi

Članke in krajše povestice je objavljal v Novinah (1923–1926, 1929–1931) katerim je bil tudi urednik, Marijinem listu (1923), Slovenski krajini (1927); v Slovencu je od 1924 dalje poročal o kulturnih, političnih in gospodarskih razmerah Slovenske krajine (med dr.: Agrarni problem v Prekmurju). Napisal je povest iz svetovne vojne: V žrelu smrti (v rokopisu), prevedel iz madžarščine v prekmurščino: Sziklaijevo povest Novi svet (Novine, 1925), Guthija Lome detektivski roman Grbavec (1927, ponatisnil Amerikanski Slovenec Chicago 1928); iz nemščine je poslovenil Bolandenovo povest Križ in lopata (Kalendar najsv. Srca Jez. 1926), priredil po Sillsu ameriški roman Smrtna past (Maribor 1928), po Hauffu Pont-des-artska beračica (Maribor, 1928) in napisal izvirno povest iz svetovne vojne A njega ni (Maribor, 1929).[1]

Glej tudiUredi

ViriUredi

  1. Slovenski biografski leksikon 1925-1991. (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU