Fougères

Fougères (bretonsko Felger) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, podprefektura departmaja Ille-et-Vilaine. Leta 2009 je mesto imelo 19.820 prebivalcev.

Fougères
Fougères.jpg
Fougères se nahaja v Francije
Fougères
Fougères se nahaja v Bretanja
Fougères
48°21′6″N 1°12′0″W / 48.35167°N 1.20000°W / 48.35167; -1.20000Koordinati: 48°21′6″N 1°12′0″W / 48.35167°N 1.20000°W / 48.35167; -1.20000
DržavaFrancija
RegijaBretanja
DepartmaIlle-et-Vilaine
OkrožjeFougères
KantonFougères-Jug
Fougères-Sever
InterkomunalitetaSkupnost občin Fougères
Upravljanje
 • Župan (2007-2014) Louis Feuvrier
Površina
1
10,47 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
20.418
 • Gostota2.000 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
35115 /35300
Nadmorska višina62–171 m
(povp. 97 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

GeografijaUredi

Kraj leži v pokrajini Bretaniji ob reki Couesnon, 49 km severovzhodno od Rennesa.

UpravaUredi

 
Lega okrožja v regiji

Fougères je sedež dveh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja Fougères-Vitré, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Antrain, Argentré-du-Plessis, Châteaubourg, La Guerche-de-Bretagne, Louvigné-du-Désert, Retiers, Saint-Aubin-du-Cormier, Saint-Brice-en-Coglès in Vitré-Vzhod/Zahod s 154.688 prebivalci.

ZgodovinaUredi

 
Grad Fougères

Fougères je bil ustanovljen v srednjem veku. Prvotni grad, omenjen konec 10. stoletja kot preprosta lesena utrdba, je bil leta 1166 s strani angleškega kralja Henrika II. zavzet in porušen. Na njegovem mestu je bil postavljen večji in je služil kot obrambna točka na meji Bretanje pred francoskim prodiranjem na to ozemlje.

ZanimivostiUredi

 
La porte Notre-Dame
 
Cerkev sv. Sulpicija

Fougères je uvrščen na seznam francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • trdnjava Château de Fougères je ena najveličastnejših srednjeveških utrdb v Franciji, zgodovinski spomenik.
  • stražni stolp - beffroi iz konca 14. stoletja, zgodovinski spomenik,
  • mestna vrata porte Notre-Dame iz 15. stoletja, zgodovinski spomenik,
  • gotsko-klasicistična cerkev sv. Sulpicija iz 15. do 18. stoletja, zgodovinski spomenik,
  • gotsko-neogotska cerkev sv. Leonarda, prvotno iz 12. stoletja, prenovljena v 19. stoletju, zgodovinski spomenik.

OsebnostiUredi

Pobratena mestaUredi

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi


  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.