Fanny in Alexander
Fanny in Alexander (švedsko Fanny och Alexander) je koprodukcijski zgodovinsko dramski film iz leta 1982, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij Ingmar Bergman. Zgodba se osredotoči na brata in sestra v večji družini v Uppsali[7][8][9][10][11] na Švedskem v 1900-tih. Po smrti njunega očeta (Allan Edwall) se mati (Ewa Fröling) ponovno poroči z uglednim škofom (Jan Malmsjö), ki postane nasilen do Alexandra zaradi njegove bujne domišljije. Bergman je načrtoval to kot svoj zadnji film pred upokojitvijo in scenarij je delno avtobiografski. Liki Alexandra, Fanny in očima Edvarda temeljijo na Bergmanu samem, njegovi sestri Margareti in očetu Eriku Bergmanu. Večji del prizorov so posneli v Uppsali. Obenem so posneli tudi dokumentarni film Dokument Fanny och Alexander o snemanju filma.
Fanny in Alexander | |
---|---|
Režija | Ingmar Bergman |
Produkcija | Jörn Donner |
Scenarij | Ingmar Bergman |
Vloge | Pernilla Allwin Bertil Guve Jan Malmsjö Börje Ahlstedt Anna Bergman Gunn Wållgren Kristina Adolphson Erland Josephson Mats Bergman Jarl Kulle |
Glasba | Daniel Bell |
Fotografija | Sven Nykvist |
Montaža | Sylvia Ingemarsson |
Studio | |
Distribucija | Sandrew Film & Teater (Švedska)[2] Gaumont (Francija) |
Datum izida | 17. december 1982[3] |
Dolžina | 188 minut[4] |
Država | Švedska Francija Zahodna Nemčija[5] |
Jezik | švedščina nemščina |
Proračun | 6 milijonov USD[6] |
Dohodek bruto | 6,7 milijona USD[5] |
Produkcija filma je bila prvotno zamišljena v obliki miniserije, ki je bila po montaži dolga 312 minut, za predvajanje v kinematografih so jo skrajšali na 188 minut in ta različica je bila tudi izdana prva. Tudi televizijsko različico so izdali kot film in obe prikazovali v svetovnih kinematografih. Dalja različica je eden najdaljših filmov v zgodovini. Filma različica pa je naletela na dobre ocene kritikov. Na 56. podelitvi je bil film nominiran za šest oskarjev, osvojil pa nagrade za najboljši tujejezični film, fotografijo, scenografijo in kostumografijo. Nominiran je bil tudi za tri nagrade BAFTA, od katerih je bil nagrajen za najboljšo fotografijo, ter dva zlata globusa, od katerih je bil nagrajen za najboljši tujejezični film.
Vloge
uredi- Ekdahlova hiša
- Gunn Wållgren kot Helena Ekdahl
- Jarl Kulle kot Gustav Adolf Ekdahl
- Mona Malm kot Alma Ekdah
- Angelica Wallgren kot Eva Ekdahl
- Maria Granlund kot Petra
- Kristian Almgren kot Putte
- Emelie Werkö kot Jenny
- Allan Edwall kot Oscar Ekdahl
- Ewa Fröling kot Emelie Ekdahl
- Bertil Guve kot Alexander Ekdahl
- Pernilla Allwin kot Fanny Ekdahl
- Börje Ahlstedt kot Carl Ekdahl
- Christina Schollin kot Lydia Ekdahl
- Sonya Hedenbratt kot teta Emma
- Käbi Laretei kot teta Anna von Bohlen
- Majlis Granlund kot ga. Vega
- Svea Holst kot ga. Ester
- Kristina Adolphson kot Siri
- Siv Ericks kot Alida
- Inga Ålenius kot Lisen
- Eva von Hanno kot Berta
- Pernilla August kot Maj
- Lena Olin kot Rosa
- Gösta Prüzelius kot dr. Fürstenberg
- Hans Strååt kot duhovnik
- Carl Billquist kot Jespersson
- Axel Düberg kot priča
- Olle Hilding kot priča
- škofova hiša
- Jan Malmsjö kot škof Edvard Vergérus
- Kerstin Tidelius kot Henrietta Vergérus
- Hans Henrik Lerfeldt kot Elsa Bergius
- Marianne Aminoff kot Blenda Vergerus
- Harriet Andersson kot Justina
- Pernilla Wahlgren kot Esmeralda
- Peter Stormare kot mladenič
- Jacobijeva hiša
- Erland Josephson kot Isak Jacobi
- Stina Ekblad kot Ismael Retzinsky
- Mats Bergman kot Aron Retzinsky
- Gerd Andersson kot Japonka
- gledališče
- Gunnar Björnstrand kot Filip Landahl
- Heinz Hopf kot Tomas Graal
- Sune Mangs kot g. Salenius
- Nils Brandt kot g. Morsing
- Per Mattsson kot Mikael Bergman
- Anna Bergman kot Hanna Schwartz
- Lickå Sjöman kot Grete Holm
- Ernst Günther kot Rector Magnificus
- Hugo Hasslo kot pevec
Sklici
uredi- ↑ Vermilye, Jerry (2006). Ingmar Bergman: His Life and Films. Jefferson, North Carolina and London: McFarland & Company Publishers. str. 41. ISBN 1476612706.
- ↑ Steene, Birgitta (2005). Ingmar Bergman: A Reference Guide. Amsterdam: Amsterdam University Press. str. 435. ISBN 9053564063 – prek Google Books.
- ↑ »Fanny och Alexander (1982)« (v švedščini). Swedish Film Database. Arhivirano iz spletišča dne 14. decembra 2017. Pridobljeno 13. decembra 2017.
- ↑ »Fanny and Alexander (1982)«. British Film Institute. Arhivirano iz spletišča dne 20. septembra 2017. Pridobljeno 14. decembra 2017.
- ↑ 5,0 5,1 »Fanny and Alexander«. Box Office Mojo. Arhivirano iz spletišča dne 13. decembra 2017. Pridobljeno 13. decembra 2017.
- ↑ Steffen, James. »Fanny and Alexander«. Turner Classic Movies. Arhivirano iz spletišča dne 1. decembra 2017. Pridobljeno 13. decembra 2017.
- ↑ Ebert, Roger (5. december 2004). »Fanny and Alexander«. RogerEbert.com. Arhivirano iz spletišča dne 14. decembra 2017. Pridobljeno 13. decembra 2017.
- ↑ Haenni, Barrow & White 2014, str. 231.
- ↑ Canby, Vincent (17. junij 1983). »Movie Review: Fanny and Alexander (1982)«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 5. novembra 2013. Pridobljeno 26. februarja 2012.
- ↑ Kempley, Rita (1. julij 1983). »Bergman's 'Fanny and Alexander'«. The Washington Post. Arhivirano iz spletišča dne 29. decembra 2017. Pridobljeno 13. decembra 2017.
- ↑ Gado, Frank (1986). The Passion of Ingmar Bergman. Duke University Press. str. 496. ISBN 978-0-822-30586-6.
Zunanje povezave
uredi- Fanny in Alexander v IMDb
- Fanny in Alexander na AllMovie (angleško)
- Fanny in Alexander na Box Office Mojo (angleško)
- Fanny in Alexander na Metacritic (angleško)
- Fanny in Alexander na Rotten Tomatoes (angleško)
- Fanny in Alexander na TCM Movie Database