Emil Korytko

poljski etnograf

Emil Antoni Korytko, poljski etnograf, * 7. september 1813, Lvov, danes Ukrajina, † 31. januar 1839, Ljubljana.

Emil Korytko
Portret
Rojstvo7. september 1813({{padleft:1813|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})
Lvov
Smrt31. januar 1839({{padleft:1839|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:31|2|0}}) (25 let) ali 1840[1]
Ljubljana
DržavljanstvoPoljska
Flag of Russia.svg Ruski imperij
Poklicantropolog, jezikoslovec, prevajalec, filolog

Otroštvo in študijUredi

V Lvovu (danes Lviv) v Ukrajini je študiral filozofijo. Zaradi suma izdaje je bil priprt, a kljub temeljiti preiskavi niso zoper njega našli obremenilnih dokazov, zato so obtožnico opustili. Kot je danes znano, je bil član podtalne organizacije in skupaj s somišljeniki razdeljeval letake z revolucionarno vsebino, ki so jih tiskali v skrivnih tiskalnicah. Zaradi podtalnih dejavnosti so ga pregnali iz domovine.

Izgnanstvo v LjubljaniUredi

 
Nagrobnik Emila Korytka na Navju s Prešernovimi verzi v nemščini: Der Mensch muss untergehen, Die Menschheit bleibt fortan Wird mit ihr das bestehen, was er für sie gethan

Korytka je kot političnega prestopnika Klemens von Metternich obsodil na internacijo v Ljubljani, kjer se je kmalu spoprijateljil s takratnimi intelektualci in vplivnimi osebami. Izpostaviti velja osebnosti kot so Blaž Crobath, Matija Čop in France Prešeren, ki naj bi mu pomagal pri učenju slovenščine, le ta pa naj bi mu v zameno dajal inštrukcije iz poljskega jezika. Prav tako naj bi, vse do prepovedi s strani Metternicha, s Prešernom hodila na daljše izlete. Njegovo življenje v Ljubljani je bilo strogo nadzorovano, policiji je celo moral sporočati, kdo so njegovi prijatelji. V Ljubljani se je seznanil z idejo ilirizma in postal zagovornik slovanske vzajemnosti. Bil je trdnega prepričanja, da si slovenščina zasluži ohranitev v knjižnem jeziku. Za slovensko kulturo je pomemben kot zbiralec slovenskih ljudskih pesmi. Tako je po njegovi smrti, med letoma 1839 in 1944, v petih zvezkih izšla njegova zbirka Şlovénşke péşmi, krajnskiga naróda, natisnjene v tiskarni Jožefa Blaznika. Sodeloval je tudi v beletrističnem časopisu Carniolia, kjer je med drugimi od deželnega guvernerja Šmidburga (nem. Schmidburg) dobil dovoljenje za objavo dvanajstih slik kranjskih narodnih noš, ki so ohranjene še danes. Pokopan je na ljubljanskem Navju.

ObeležbeUredi

 
Korytkova ulica v Ljubljani

Po Korytku je poimenovana Korytkova ulica v Ljubljani, ob kateri stojita Univerzitetni klinični center Ljubljana in Medicinska fakulteta v Ljubljani. Novembra 2013 je v organizaciji Veleposlaništva Republike Poljske in Univerze v Ljubljani potekalo praznovanje 200. obletnice Korytkovega rojstva. V Narodni in univerzitetni knjižnici je od 7. novembra na ogled razstava o Korytku z doslej še neobjavljenimi rokopisi. Izdana je bila tudi spominska poštna znamka.[2]

SkliciUredi

  1. Dr. Constant v. Wurzbach Korytko, Emil // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt habenWien: 1856. — Vol. 12. — S. 473.
  2. Kolšek, Petra (11. november 2013). "Emil Korytko, poljski pregnanec v Ljubljani". Delo.si.

Glej tudiUredi

  • Seznam izhajanja nemškega časopisja na Slovenskem
  • Pismo E. Korytka F. L. Čelakovskemu, LZ 1900 [1]
  • Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda: Nabral Emil Koritko, 1839 [2]
  • Bogumila Plachtej Pavlin, Marzena Ewa Krajewka, V iskanju zgodbe Poljaka v izgnanstvu: Emil Korytko (1813–1839) v Ljubljani, Državni svet Republike Slovenije, 2019, (COBISS)
  • Klobčar M. Vloga Emila Korytka pri spoznavanju slovenskih pesemskih praks / Marija Klobčar // Traditiones, 46/3, 2017, 19–32.
  • Pred sodnim stolom predmarčne birokracije: Posnetki policijskih zapiskov 1814-1847 o Luku Burgerju, Bonaventuri Humlu, Mihaelu Mušiču, Matevžu Ravnikarju (1776-1865), Juriju Pavšku, listu Slavija, Frideriku Ireneju Baragu, Francu Pircu (1785-1880), Bernardu (Andreju) Smolnikarju, Jakobu Zupanu, Urbanu Jarniku, Emilu Korytku, Boguslawu Horodynskem, Leopoldu Kordešu, Franzu Hermannu von Hermannsthalu,Andreju Smoletu, Jožefu Blazniku (Blazniku), Jožefu Orlu, Janezu Nepomuku Veselu, Franu Močniku, Matiju Kavčiču, Karlu Dežmanu, Vinku Fereriju Klunu in J [Dom in svet (Ljubljana) letnik 43. številka 9/10 (1930). Str. 295-9. [3]
  • Emil Korytko [Senčna risba] // Dom in svet (Ljubljana) letnik 43. številka 9/10 (1930). Str. 295. [4]
  • Ilešič F. Emil Korytko / Fran Ilešič // Ljubljanski zvon letnik 45. številka 3 (1925). [5]
  • Emil Korytko // Ljubljanski zvon letnik 31. številka 5 (1911). [6]
  • Kidrič F. Paberki o Korytku in dobi njegovega delovanja v Ljubljani: Ob razpravah: I. Prijatelj, Emil Korytko (Zbornik u slavu Vatroslava Jagiča, 1908, in Izvestje Muzej- skega društva za Kranjsko 1909) in I.Franko, Koritko (Zapiski naukovogo tovaristva imeni čenka, 1908). Tudi o F. Prešernu, F.L.Čelakovskem, M. Čopu, S. Vrazu, L. Gaju, U. Jarniku, J.Kopitarju, L.Kordešu idr. / France Kidrič // Ljubljanski zvon letnik 30. številka 5 (1910) [7]
  • V »Zapiski naukovaho Tovaristva imeni Ševčenka«: Razprava Ivana Franka o Emilu Korytku // Dom in svet (Ljubljana) letnik 22. številka 6 (1909) [8]
  • Pintar L. Emil Korytka / Luka Pintar // Ljubljanski zvon letnik 20. številka 11 (1900). [9]
  • Zawiliński R. K biografiji Emila Korytka / Roman Zawiliński // Ljubljanski zvon letnik 19. številka 8 (1899).
  • Na grobu Emila Korytka // Dva Prešernova nagrobna napisa iz nemščine poslovenjena / Posl. L. Pintar // Ljubljanski zvon letnik 17. številka 7 (1897) [10]