Edvard Orel
Edvard Orel, slovenski vojaški topograf in kartograf, * 5. november 1877, Grljan, sedaj Italija, † 24. oktober 1941, Bolzano.
| Edvard Orel | |
|---|---|
| Rojstvo | 5. november 1877 Grad Miramar |
| Smrt | 24. oktober 1941 (63 let) Bolzano |
| Državljanstvo | _crowned.svg){kind=small} Kraljevina Italija.svg){kind=small} Avstro-Ogrska Avstrija |
| Poklic | kartograf |
Orel je leta 1892 stopil v avstro-ogrska kadetnico v Trstu in postal 1896 kadet praškega 28. pehotnega polka. Leta 1905 je v kartografski šoli Vojnogeografskega inštituta na Dunaju dokončal šolanje. Kot topograf in maper je 1907 izumil in konstruiral stereoavtograf. V letih 1915−1917 je opravljal vojaške topografske meritve v Srbiji, Severni Makedoniji, Črni gori in Albaniji. po končani vojni je zavrnil sodelovane z vojnogeografskim inštitutom Kraljevine Jugoslavije in v Bernu ustanovil mednarodno središče za stereografijo. Leta 1921 se je preselil v Bolzano. Tehniška visoka šola v Pragi ga je 1926 imenovala za častnega doktorja (doctor honoris causa), Nemško društvo za fotogrametrijo pa 1927 za častnega člana. Njegovemu delu je bilo posvečenih več mednarodnih znanstvenih simpozijev.[1]
Viri uredi
- ↑ Enciklopedija Slovenije. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Literatura uredi
- Broucek, Peter (1978). »Eduard Orel«. Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950, Band 7 (PDF) (v nemščini). Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften. str. 243. ISBN 3-7001-0187-2.
