Douarnenez je pristaniško in letoviško naselje in občina v severozahodnem francoskem departmaju Finistère regije Bretanje. Naselje je leta 2008 imelo 15.642 prebivalcev.

Douarnenez
Lega
Zemljevid
Douarnenez se nahaja v Francija
Douarnenez
Douarnenez se nahaja v Bretanja
Douarnenez
48°5′32″N 4°19′49″W / 48.09222°N 4.33028°W / 48.09222; -4.33028
DržavaFrancija
RegijaBretanja
DepartmaFinistère
OkrožjeQuimper
KantonDouarnenez
InterkomunalitetaSkupnost občin
Pays de Douarnenez
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Philippe Paul (Zveza za ljudsko gibanje)
Površina
1
24,94 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
14.163
 • Gostota570 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
29046 /29100
Nadmorska višina0–86 m
(povp. 61 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Geografija

uredi

Kraj leži v pokrajini Cornouaille ob istoimenskem zalivu, 25 km severozahodno od Quimperja. Občini pripada tudi otok île Tristan, ki leži 50 metrov daleč stran od obale v zalivu.

Uprava

uredi

Douarnenez je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Guengat / Gwengad, Le Juch / ar Yeuc'h, Plogonnec / Plogoneg, Pouldergat / Pouldregad in Poullan-sur-Mer / Poullann s 23.783 prebivalci.

Kanton Douarnenez je sestavni del okrožja Quimper.

Zanimivosti

uredi
 
otok Tristan
  • cerkev sv. Jakoba, Pouldavid, iz 14. stoletja,
  • cerkev sv. Jožefa, Tréboul,
  • središče Douarneneza s tlakovanimi ulicami in cerkvijo Srca Jezusovega,
  • pristaniški muzej,
  • letovišče Tréboul,
  • otok Tristan nasproti pristanišča Port-Rhu, ob nizki oseki povezan s kopnim. Sledi civilizacije na otoku segajo v čas bronaste dobe. Bretonska legenda otok povezuje z ljubezenskim parom – kornijskim vitezom Tristanom in irsko princeso Izoldo (Tristan in Izolda). V zalivu naj bi po legendi bilo potopljeno tudi mitsko mesto Ys. Pisana zgodovina otoka se začne okoli leta 1118, ko je škof Cornouailla otok vključno s pripadajočim ozemljem na kopnem podaril opatiji Marmoutier. Danes neposeljen otok je postal naravni rezervat.

Osebnosti

uredi

Pobratena mesta

uredi

Sklici

uredi
  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.

Zunanje povezave

uredi