Dobja vas

Dobja vas je mestna soseska, na Ravnah na Koroškem v Občini Ravne na Koroškem. Do leta 2017 je bilo samostojno naselje. Tistega leta je v celoti priključeno naselju Ravne na Koroškem.

Dobja vas
Dobja vas Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°32′37.61″N 14°56′31.63″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Koroška regija
Tradicionalna pokrajina	Koroška (pokrajina)
Občina	Ravne na Koroškem
Površina
• Skupno	0,993 km2
Nadm. višina	406,8 m
Prebivalstvo  (2017)
• Skupno	676
• Gostota	680 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletje (DST)	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	2390 Ravne na Koroškem
Zemljevidi	Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Dobja vas leži ob cesti Ravne na Koroškem-Prevalje, ob vznožju Navrškega vrha. Stari del z gručasto zasnovo leži okoli nekdanjega dvorca Doba, okoli starega jedra pa je skupina novih hiš in stanovanjskih sosesk, ki se širijo po južnem pobočju hriba nad dolino. Nekdaj kmečko naselje se je zaradi bližine največjega mesta na Koroškem, Raven na Koroškem ter tamkajšnje industrije razvilo v urbanizirano naselje in postalo primestje Raven. Tik ob reki Meži je ravenska obrtno-komunalna cona. Območje Dobje vasi šteje po najnovejših statističnih podatkih 707 prebivalcev. Dobja vas je bila v preteklosti nestrnjeno naselje, kjer se prebivalci niso ukvarjali le s kmetijstvom, ampak s številnimi drugimi dejavnostmi, kot npr. s čevljarstvom (Kajzer), kovaštvom (Obleten, Likevič), prevozništvom, mleli so in phali (Tomaž, Hofovski). Na prelomu stoletja je imelo naselje najverjetneje tri gostilne, poleg Brančurnika in Likeviča tudi gostilno pri Žibovtu. V času Avstro-Ogrske monarhije je Dobja vas štela več kot 20 hišnih številk. O strnjenem naselju lahko govorimo le za okolico nekdanje gostilne Likevič, kar je razvidno iz kopije katastrske mape iz leta 1891 [9] in vrisanih objektov, kakor tudi iz označbe kraja Aichdorf. Domača imena domačij v Dobji vasi so povzeta iz narečnega gradiva študijske knjižnice na Ravnah, objavljena v Koroškem Fužinarju [10]: Brančurnik, Lepko, Frčel, Trnovnik, Kajzer, Herman, Tomaž, Obleten, Likevič (Likebič), Drnik, Nuži, Ambruž, (H)of, Žibovča bajta, Apohalja bajta in Paradiževa bajta. Poleg teh dodajamo še opuščeno kmetijo Baštev (Bošti, Brdel, Bašti, Šebašti), ki se je spomni le malokdo. Domačija je bila na mestu, kjer danes stoji nova hiša družine Oblak (p.d. Tomaž), medtem ko je bila domačija Tomaž (za slednjo je zanimiv podatek, da je premogla tudi črno kuhinjo) malo niže, približno na mestu, kjer je sedaj druga hiša Oblakovih (h.št. 113). Za 'center' nekdanjega naselja Dobja vas bi mogoče lahko določili nekdanjo gostilno Likevič, ki je bila zgrajena leta 1903. Takratni lastnik se je pisal Leimisch. Priimek je bil okoli leta 1860 še zapisan v svoji izvirni slovenski obliki Lemuš, kasneje pa so ga ponemčili v Leimisch. Izvor priimka bi lahko bil iz poimenovanja za plug: lemež. Pred letom 1903 je bila gostilna zahodneje, tik ob potoku, kjer je sedaj vrt. Osrednji del je bil lesen, na obeh straneh pa sta bila zidana prizidka. To poslopje bi naj bilo po nekaterih podatkih staro do 350 let. O tem priča tudi morebitni izvor imena gostilne: Likevič. Prvi del imena “Lik” bi lahko v stari nemščini pomenil pijačo, tekočino(Liquid), drugi del “vič” pa bi tudi lahko izviral iz nemščine: wunschen, vinšen, vinčen, vi'č'n, vič. Če povežemo pomen: 'pijače želeti' oziroma kraj, kjer si zaželimo pijačo in jo seveda tudi dobimo - gostilna. Oblika, ki je zapisana v Koroškem Fužinarju [2], Likebič, pa med ljudmi praktično ni poznana, zato tudi povezave s prevozništvom -LikeBIČ - bičem najverjetneje ni. Dejstvo pa vseeno ostaja, da so se pri hiši ukvarjali tudi s prevozništvom. K Likeviču je spadala tudi sosednja kmetija Obleten, ki so jo v času gospodarske krize prodali 'kovaču' Reberniku s Prevalj. Imeli so lasten mlin pri Votli peči, ki ga je odnesla povodenj. O premožnosti hiše priča podatek, da je Franc Pečnik, ki se je priženil k Likeviču, za glavni oltar prevaljske cerkve dal narediti prt z zlatim vezenjem, ki je stal takratnih 20 000 Ats. Gostilniški vrt je še do pred kratkim krasila mogočna lipa. Verjetno najdominantnejše pa je bilo Plešivčnikovo posestvo ali, kot ga imenujejo domačini, (H)of. K Hofu sta spadala tudi mlin in phalnica ob potoku pod dvorcem. Mlin, v katerem naj bi nazadnje mleli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, so souporabljali s kmetijo Tomaž. Na mestu, kjer je danes trgovski center, so imeli jezerce, na platoju, kjer je sedaj naselje Dobji dvor, pa so bili lepi sadovnjaki. Dostop na Dobji dvor je bil po dveh cestah: od križišča s travnatim trikotnikom, na katerem je rasel oreh, mimo Tomaža, ali od Likeviča 'naravnost' (kjer so nekdanji samski domovi). Slednjo pot so uporabljali za težje vozove. Sedanja cesta na Dobji dvor je bila zgrajena okoli leta 1938. S Hofom je povezana tudi kalvarija križa, ki je sedaj postavljen na križišču v naselje Dobja vas. Po II. svetovni vojni so ga tedanje oblasti podrle. Nekaj časa je tako 'ležal' na Likevičevi njivi in za hišo pri Likeviču, kasneje ga je Viktor Oblak popravil in ga skupaj z Likeviči postavil na sedanje mesto.

Križ na križišču v naselje Dobja vas

Cesto Ravne-Prevalje so v letih 1941-42 iz kolovoza v cesto spremenili Nemci. Takrat so tudi zgradili s kamenjem obzidan most pri Likeviču. Pesek so vozili iz 'Tomaževega pruha'. Na mestu, kjer so kopali pesek, se je pokazalo obzidje, katerega izvor ni znal nihče pojasniti. Obzidje je bilo vidno še pred slabimi tremi desetletji. Na mestu, kjer je v križišču pri naselju Dobja vas nedokončana hiša, sta bili bobnarija (izdelovanje vozov) in kovačija. Slednja je bila tik ob potoku, 'v zemljo zakopana', z mogočnimi oboki. Verjetno so tudi ti oboki vzrok za legendo, ki govori o zlatem 'zotlno', ki da je tam nekje pri mostu zakopan. To so najbolje vedeli furmani, ki so tam vozili, rekoč, da je cesta vedno 'votlo' pela. Mnenja o tem, da je bila pri tem mostu leta 1982 podrta Močnikova hiša, nekdaj tudi mitnica, pa so deljena. Po legi sodeč (most) bi mogoče lahko bila. Kapelica, ki je pod lipo v naselju Dobja vas, je bila skoraj zagotovo v lasti Žibovtovih. Slednji so 'vedno tudi obžagovali' lipo. Kdo točno in ob katerem dogodku jo je postavil, pa ne ve nihče. Kapelica je bila pred uničenjem prvič rešena leta 1972, lepo obnovljena pa je bila ponovno v letu 2001. V Logu (Loh), kjer je sedaj obrtna cona, je bil izvir tople vode - toplica, kjer so ženske prale. Log so imenovali tudi Markov Loh, saj je bil večidel v lasti kmeta Mark s Stražišča. Da so lahko spravljali pridelke iz Loga, so imeli narejen most. Na območju kjer se konča železarniška ograja, je bil izvor 'kisle vode'. Na izvira spominja tudi staro ledinsko ime 'Per (pri) Studenci', ki se ga skoraj nihče več ne spomni, ohranjeno je le na stari katastrski mapi. [9] Oba izvira sta presahnila po regulaciji reke Meže. Prva regulacija je potekala v času gospodarske krize, okoli leta 1930, v obliki javnih del, v času bana Natlačna. Nasip so zato poimenovali tudi 'Natlačnov širm' (Schirm, nem. ščit, zaslon, ščitnik), ni pa v celoti zavaroval Loga.

Poslovna cona v Dobji vasi

Poslovna cona v Dobji vasi

Glej tudi

• seznam naselij v Sloveniji