Wikipedija

Občina Ravne na Koroškem

občina v Sloveniji

Občina Ravne na Koroškem je ena od občin v Republiki Sloveniji z nekaj več kot 11.000 prebivalci, Je pomembno upravno, gospodarsko in kulturno središče spodnjega dela Mežiške doline; najgostejšo poseljenost ima osrednji del doline z mestnim središčem Ravne na Koroškem,[2] ki se ponaša s 380-letno jeklarsko tradicijo.

Občina Ravne na Koroškem
Občina v Sloveniji
Grb Občine Ravne na Koroškem
Grb
Lega občine v Sloveniji[1]
Lega občine v Sloveniji[1]
46°32′54″N 14°58′50″E / 46.54833°N 14.98056°E / 46.54833; 14.98056
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijakoroška
Sedež občineRavne na Koroškem
Upravljanje
 • ŽupanTomaž Rožen
Površina
 • Skupno64 km2
Prebivalstvo
 (2025)
 • Skupno11.191
 • Gostota170 preb./km2
 • Moški
5.741
 • Ženske
5.450
Spletna stranwww.ravne.si

Občina

uredi

Občina Ravne na Koroškem obsega 63,4 km².[3] V občini Ravne na Koroškem leži 15 naselij: Brdinje, Dobrije, Koroški Selovec, Kotlje, Navrški Vrh, Podgora, Podkraj, Preški Vrh, Ravne na Koroškem, Sele, Stražišče, Strojna, Tolsti Vrh, Uršlja Gora, Zelen Breg. Največje naselje med njimi so Ravne na Koroškem.[3]

Občino sestavlja 14 katastrskih občin: Brdinje, Dobja vas, Koroški Selovec, Kotlje, Navrški vrh, Podgora, Preški Vrh, Ravne na Koroškem, Stražišče, Strojna, Tolsti Vrh, Uršlja gora 1, Zagrad, Zelen Breg.[4] In krajevne in četrtne skupnosti: Četrtna skupnost Čečovje, četrtna skupnost Trg, četrtna skupnost Dobja vas, četrtna skupnost Javornik-Šance, krajevna skupnost Kotlje, krajevna skupnost Strojnska Reka, vaška skupnost Brdinje, vaška skupnost Dobrije in vaška skupnost Strojna.[5]

Zgodovinski razvoj občine Ravne na Koroškem

uredi

Občina Guštanj je nastala leta 1849. 4. 3. 1849 je bila sprejeta nova ustava Avstrijskega cesarstva, ki je uvedla sistem občin. S tem je občina postala temelj nove upravne ureditve v državi in temelj lokalne samouprave. Takrat je občina Guštanj sodila pod deželo Koroško, pod okrajno glavarstvo v Velikovcu in pod sodni okraj v Pliberku. Občino je sestavljala samo ena katastrska občina - k. o. Guštanj, ki je bila večja od današnje katastrske občine Ravne na Koroškem.[6]

Obdobje med prvo in drugo svetovno vojno

uredi

Po prvi svetovni vojni je občina Guštanj sprva ohranila svoj obseg. Z novo ustavo Kraljevine SHS, ki je bila sprejeta 28. 6. 1921 - Vidovdanska ustava, je bil uveden hierarhičen sistem uprave. Sestavljale so ga oblasti, katerim so bila podrejena okrožja oziroma srezi in tem občine.[6] Sprva je 1. 2. 1921 v občini Guštanj začel delovati srez Guštanj. Obsegal je občine Guštanj, Prevalje, Črna, Mežica, Št. Danijel, Kotlje, Tolsti Vrh, Dravograd in dele občin Bela, Libeliče in Libuče, ki so bili priključeni Kraljevini SHS.[7] Že istega leta je bil sedež sreza v aprilu prestavljen v občino Prevalje.[8]

S tem ko je bila 6. 1. 1929 ustava Kraljevine SHS razveljavljena, se je začelo obdobje Šestojanuarske diktature in država je bila kasneje preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo. Uprava v državi je bila razdeljena na banovine, sreze in občine. S tem je občina Guštanj spadala pod Dravsko banovino in pod srez Dravograd.[6]

Leta 1930 je občina Guštanj postala sedež novoustanovljene združene zdravstvene občine Guštanj. Namen te je bil pospeševanje narodnega zdravja.[6] Združena zdravstvena občina je obsegala območje takratnih občin Guštanj, Prevalje, Kotlje, Libuče (Holmec), Prevalje, Sv. Danijel in Tolsti Vrh.[9]

8. 9. 1933 je bil sprejet zakon zaradi katerega se je povečal obseg občine Guštanj.[10] Ozemlju občine sta bili priključeni dotedanji občini Kotlje in Tolsti Vrh (brez katastrske občine Dobrova) ter nekatera mejna območja občine Prevalje.[11] Do zadnjih ozemeljskih sprememb pred drugo svetovno vojno je prišlo leta 1937, ko je občina Guštanj izgubila del katastrske občine Tolsti Vrh. Ta del je bil priključen občini Dravograd.[12]

Obdobje po drugi svetovni vojni

uredi

Obdobje prvih let po drugi svetovni vojni zaznamuje veliko sprememb na področju občin.[6] Občina Guštanj je postala kraj Guštanj, ki je spadal pod Mariborsko okrožje in okraj Prevalje. Ozemlje kraja Guštanj je bilo leta 1946 manjše od tistega pred drugo svetovno vojno. Kraj Guštanj je takrat obsegal necelovite katastrske občine: Guštanj, Brdinje, Dobja vas, Navrški Vrh, Prežihov Vrh in Podkraj.[13] Leta 1948 je okraj Prevalje postal okraj Dravograd in ozemlje kraja Guštanj se je povečalo.[14] Leta 1952 so v FLRJ ponovno začeli uporabljati termin občina. Istega leta se je preimenovalo naselje Guštanj v Ravne na Koroškem in s tem tudi občina. Tako je nastala mestna občina Ravne na Koroškem. Ozemeljsko se je zdaj mestna občina povečala na račun občine Kotlje, ki je bila priključena k Ravnam. V tem času je bila mestna občina Ravne na Koroškem del okraja Slovenj Gradec.[15] 12. 4. 1952 je bil trg Guštanj preimenovan v Ravne na Koroškem.[16]

Z letom 1955 se je uveljavil sistem komun v FLRJ. S tem so občine začele pridobivati vedno več pooblastil, to je zahtevalo ozemeljsko večje občine, da so te lahko lažje opravljale svoje naloge. To je privedlo do povečanja občin.[6] Tako je bil leta 1955 ukinjen okraj Slovenj Gradec in občina Ravne na Koroškem je zdaj spadal pod okraj Maribor in ni bila več mestna občina. Občini Ravne na Koroškem je bila tega leta priključena sosednja občina Prevalje.[17] Do leta 1960 je bila odpravljena še občina Mežica pri Prevaljah (današnji občini Mežica in Črna na Koroškem).[6] Ta je bila leta 1958 priključena zdaj veliki občini Ravne na Koroškem. Tako je zdaj občine Ravne na Koroškem obsegala 303,6 km2. To je bil največji obseg občine.[18]

Katastrske občine, ki so sestavljale občino Ravne na Koroškem po letu 1958.[19]
Guštanj Javornik Meža takraj Stražišče
Belšak Jazbina Mežica Strojna
Bistra Koprivna Navrški Vrh Suhi Vrh
Brdinje Koroški Selovec Plat Št. Danijel
Breznica Kotlje Podgora Tolsti Vrh pri Guštanju
Črna Leše Podpeca Topla
Dobja vas Lokovica Poljana Uršlja gora
Farna vas Lom Prevalje Zagrad
Jamnica Ludranski Vrh Preški Vrh Zelen Breg
Javorje Meža onkraj Sele (delno)

Leta 1974 je bil uveden koncept krajevnih skupnosti. Od takrat naprej so veliko občino Ravne na Koroškem sestavljale naslednje krajevne skupnosti: Čečovje, Črna na Koroškem, Dobja vas, Holmec, Javornik, Kotlje, Leše, Mežica, Prevalje Polje, Prevalje Trg, Ravne Trg, Strojinska Reka, Šentanel, Žerjav.[6]

Po osamosvojitvi Slovenije

uredi

Po osamosvojitvi je bila občina v Republiki Sloveniji definirana kot lokalna skupnost, ki ima lahko naloge le iz področja lokalne samouprave in državne naloge lahko država prenese na občino, le če se ta strinja s tem. V letu 1994 je prišlo je tudi do korenitih sprememb v ozemlju občin.[6] Iz velike občine Ravne na Koroškem so leta 1994 sprva nastale 3 nove občine: Črna na Koroškem, Mežica in občina Ravne-Prevalje. Nova občina Ravne-Prevalje je obsegala 121,4 km2 in 28 naselij. Do ponovnih sprememb je prišlo leta 1998, ko je bila 7. 8. 1998 iz skupne občine izločena občina Prevalje. Potem se je občina preimenovala v občino Ravne na Koroškem. Obsegala je in še danes obsega 63,4 km2.[20]

Občina Ravne na Koroškem si je prizadevala pridobiti status mestne občine do leta 2009, a je vlada Republike Slovenije 2. julija 2009 zavrnila ta predlog in ostalih 9 občin, ker niso izpolnjevale dveh pogojev: najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest.[21]

Statistični podatki o prebivalstvu občine

uredi

Obdobje med prvo in drugo svetovno vojno

uredi

Leta 1921 je imela občina Guštanj 1.290 prebivalcev.[6] Glede na narodno pripadnost je bilo takrat v občini Guštanj 1.132 ljudi, ki so se opredelili za Slovence.[22] Ob naslednjem popisu leta 1931 je imela občina 1.296 prebivalcev.[6]

Obdobje po drugi svetovni vojni

uredi

Leta 1948 je bilo v kraju (občini) Guštanj popisanih 3.428 ljudi. Od tega je bilo 1.663 ženskega spola in 1.765 ženskega spola.[23] Po narodni pripadnosti je bilo 3.294 Slovencev.[24]

Do leta 1953 se je površina občine povečala. Tega leta je bilo v občini popisanih 5.719 oseb. Od tega 2.658 žensk in 3.061 moških. Glede na narodno pripadnost je v občini prebivalo 5.509 Slovencev.[25]

V veliki občini Ravne na Koroškem so leta 1961 popisali 21.904 oseb. Od tega 11.060 moških in 10.844 žensk.[26] Za Slovence se je opredelilo 21.369 oseb.[27] Leta 1971 je bilo v občini popisanih skupno 23.995 oseb. Od tega 23.329 Slovencev.[28] Leta 1981 je bilo popisanih 25.907 oseb. Od tega se jih je za Slovence opredelilo 24.614.[29] Moških je bilo takrat 12.912 in žensk je bilo popisanih 12.995.[30]

Po osamosvojitvi Slovenije

uredi

Leta 1991 je bilo občini Ravne na Koroškem popisanih skupno 27.377 oseb. Od tega jih je bilo 25.129 Slovencev.[31] Od skupno 27.377 oseb je bilo 13.792 žensk in 13.585 moških.[32] Po ozemeljskem krčenju občine je bilo leta 2002 v občini Ravne na Koroškem popisanih 12.248 oseb, od tega se jih je 10.270 opredelilo za Slovence.[33] Od vseh je bilo 6.099 moških in 6.149 žensk. Povprečna starost je bila 37,8 let.[34] Leta 2011 je imela občina 11.621 prebivalcev, od tega 5.828 moških in 5.793 žensk. Gostota poselitve je znašala 183 prebivalcev / km2. Leta 2021 je bilo popisanih 11. 289 oseb. Od teh je bilo 5.807 moških in 5.482 žensk. Gostota poselitve je znašala 178 prebivalcev / km2.[35] V letu 2021 je bila povprečna starost občanov 45,1 let.[36]

Upravna enota Ravne na Koroškem

uredi

Upravna enota Ravne na Koroškem služi kot upravno središče za 4 koroške občine v Mežiški dolini - Črna, Prevalje, Ravne na Koroškem, Mežica.

Katastrska občina

uredi

Ravne na Koroškem je tudi katastrska občina (KO) - meri 2.039.390 m² in zavzema osrednji del naselja Ravne na Koroškem z železarno.

Naselja v občini

uredi

Brdinje, Dobrije, Koroški Selovec, Kotlje, Navrški Vrh, Podgora, Podkraj, Preški Vrh, Ravne na Koroškem, Sele, Stražišče, Strojna, Tolsti Vrh, Uršlja Gora, Zelen Breg.

Viri

uredi

Sklici in opombe

uredi
  1. ↑ Zemljevid Arhivirano 2017-07-29 na Wayback Machine. na Geopedii
  2. ↑ »SURS«. Statistične regije - Občine. 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. oktobra 2013. Pridobljeno 3. novembra 2013.
  3. ↑ 3,0 3,1 »Občina Ravne na Koroškem - ravne.si«. www.ravne.si. Pridobljeno 9. januarja 2024.
  4. ↑ »Mobilni GIS portal Občina Ravne na Koroškem«. gis.iobcina.si. Pridobljeno 9. januarja 2024.
  5. ↑ »KRAJEVNE IN ČETRTNE SKUPNOSTI«. Občina Ravne na Koroškem. Občina Ravne na Koroškem. Pridobljeno 9. januarja 2024.
  6. ↑ 6,00 6,01 6,02 6,03 6,04 6,05 6,06 6,07 6,08 6,09 6,10 Grafenauer, Božo (2000). Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture. Maribor: Univerza v Mariboru: Pravna fakulteta. COBISS 45300481. ISBN 961-6009-90-7.
  7. ↑ “Razglas poverjeništva za notranje zadeve o ustanovitvi okrajnega glavarstva v Guštanju.” Uradni list deželne vlade za Slovenijo, 3, št. 13 (1921), str. 92.
  8. ↑ “Iz »Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«.” Uradni list deželne vlade za Slovenijo, 3, št. 57 (1921), str. 295.
  9. ↑ “Odredba o ustanovitvi zdravstvenih občin v področju Dravske banovine.” Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, 1, št. 24 (1930), str. 337–342.
  10. ↑ “Uredbe osrednje vlade,” Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, 5, št. 4 (1933), str. 361–363.
  11. ↑ “Uredbo o spojitvi občin v Dravski banovini,” Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, 4, št. 73 (1933), str. 879.
  12. ↑ “Zakoni in kraljevske uredbe,” Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, 8, št. 83 (1937), str. 789–790.
  13. ↑ “Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije,” Uradni list Ljudske Republike Slovenije, 3, št. 62 (1946), str. 252–281.
  14. ↑ [1] “Zakon o upravni razdelitvi Ljudske Republike Slovenije,” Uradni list Ljudske Republike Slovenije, 5, št. 9 (1948), str. 39–48.
  15. ↑ “Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije,” Uradni list Ljudske Republike Slovenije, 9, št. 11 (1952), str. 43–76.
  16. ↑ - Ravne na Koroškem
  17. ↑ “Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republik Sloveniji,” Uradni list Ljudske Republike Slovenije, 12, št. 24 (1955), str. 478–499.
  18. ↑ Krajevni leksikon Slovenije : repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. IV. Knjiga, Podravje in Pomurje. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. COBISS 18172417.
  19. ↑ “Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republik Sloveniji (prečiščeno besedilo),” Uradni list Ljudske Republike Slovenije, 17, št. 37 (1960), str. 470–471.
  20. ↑ Milenković, Aleksander (2007). Vzpostavitev lokalne samouprave v Republiki Sloveniji v številkah: obseg pojava teritorialne spremembe od leta 1971 do 2006, ocenjen s številom prebivalcev, administrativno preseljenih iz enega naselja v drugo. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. COBISS 231695616. ISBN 978-961-239-131-7.
  21. ↑ »Vlada ne podpira nadaljnjega procesa ustanavljanja občin«. 2. 7. 2009; 16.58. Pridobljeno 9. 1. 2024. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
  22. ↑ Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31 januara 1921 god. (Sarajevo: Državna Štamparija, 1932), 330–331.
  23. ↑ »Popis prebivalstva 1948: Prebivalstvo po spolu in gospodinjstva. S«. SURS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. januarja 2024. Pridobljeno 9. januarja 2024.
  24. ↑ Končni rezultati popisa stanovništva od 15 marta 1948 godine, Knjiga IX, Stanovništvo po narodnosti (Beograd: Savezni zavod za statistiku, 1954), 396–397.
  25. ↑ »Popis prebivalstva 1953: Prebivalstvo narodnosti in spolu«. SURS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2021. Pridobljeno 9. januarja 2024.
  26. ↑ »Popis prebivalstva 1961: Prebivalstvo po starosti in spolu«. SURS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2021. Pridobljeno 9. januarja 2024.
  27. ↑ »Popis prebivalstva 1961: Prebivalstvo po narodnosti«. SURS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2021. Pridobljeno 9. januarja 2024.
  28. ↑ »Popis prebivalstva 1971: Prebivalstvo po narodnosti«. SURS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. maja 2021. Pridobljeno 9. januarja 2024.
  29. ↑ »Popis prebivalstva 1981: Prebivalstvo po narodni pripadnosti«. SURS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. marca 2023. Pridobljeno 9. januarja 2024.
  30. ↑ »Popis prebivalstva 1981: Prebivalstvo po starosti in spolu«. SURS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. marca 2023. Pridobljeno 9. januarja 2024.
  31. ↑ »Popis prebivalstva 1991: Prebivalstvo po narodni pripadnosti«. SURS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. marca 2023. Pridobljeno 9. januarja 2024.
  32. ↑ »Popis prebivalstva 1991: Prebivalstvo po spolu in starosti«. SURS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. marca 2023. Pridobljeno 9. januarja 2024.
  33. ↑ »Prebivalstvo po narodni pripadnosti, občine, Slovenija, Popis 2002«. SURS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. januarja 2024. Pridobljeno 9. januarja 2024.
  34. ↑ »Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, Popis 2002«. SURS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. aprila 2024. Pridobljeno 9. januarja 2024.
  35. ↑ »Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno. Statistični urad Republike Slovenije«. SURS. Pridobljeno 9. januarja 2024.
  36. ↑ »Občina Ravne na Koroškem«. SURS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. septembra 2021. Pridobljeno 9. januarja 2024.

Zunanje povezave

uredi
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Občina Ravne na Koroškem
 

Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Občina_Ravne_na_Koroškem&oldid=6457046«