Wikipedija

Denarij

antični kovanec rimske republike in cesarstva
(Preusmerjeno s strani Denarius)

Denarij (latinsko denarius, mn. denarii), majhen rimski srebrn kovanec, ki so ga začeli kovati med drugo punsko vojno leta 211 pr. n. št.. Postal je najbolj pogost kovanec v rimskem denarnem sistemu, vendar je zaradi zmanjševanja mase in vsebnosti srebra počasi izgubljal svojo vrednost, dokler ga ni na začetku 3. stoletja n. št. zamenjal dvojni denarij, imenovan antoninijan.

Gornja vrsta od leve na desno: Rimska republika (157 pr. n. št.), Vespazijan (73 n. št.), Mark Avrelij (161 n. št.), Septimij Sever (194 n. št.)
Spodnja vrsta od leve na desno: Karakala (199 n. št.), Julija Domna (200 n. št.), Elagabal (219 n. št.), Maksimin Tračan (236 n. št.)

Beseda denarij izhaja iz latinskega izraza dēnī – vsebuje deset (delov), ker je bil vreden deset asov (sredi 2. stoletja pr. n. št. so ga prevrednotili na šestnajst asov ali štiri sesterce). Beseda bi lahko nastala tudi iz besede dinar.

Zgodovina uredi

Predhodnika denarija so začeli kovati leta 269 pr. n. št., pet let pred prvo punsko vojno.[1] V povprečju je tehtal 6,8 grama ali 1⁄48 rimskega funta. Rimljani so pred tem kovali samo bronast denar, potrebo po srebrnem denarju pa je sprožilo trgovanje z Grki. Predhodnik denarija je bil zelo podoben grški didrahmi in drahmi, ki so jo kovali v Metapontu in drugih grških mestih v južni Italiji. Uporabljali so ga predvsem za trgovanje. V Rimu se je uporabljal zelo redko.

Prvi srebrniki, ki so bili prepoznavno rimski, so se pojavili okoli leta 225 pr. n. št..[2] Klasični zgodovinarji so jih v pretekosti včasih imenovali denariji, sodobni numizmatiki pa jih uvrščajo med kvadrigate (iz latinskega quadriga – četverovprega), ker je bila na reverzu upodobljena četverovprega ali biga. Kovanec je postal prototip za večino rimskih srebrnikov, ki so jih kovali v naslednjih 150 letih.[3][4][5]

Rimljani so okoli leta 211 pr. n. št. prenovili svoje kovance in poleg denarija uvedli kratko živeči razvrednoteni denarij, imenovan viktoriat (victoriatus). Viktoriat je vseboval v povprečju samo 4,5 grama ali 1⁄72 rimskega funta srebra in je skozi celo obdobje Rimske republike tvoril hrbtenico njenega denarnega sistema.[6]

Vrednost denarija je proti koncu republikanskega obdobja začela slabeti. Med vladanjem cesarja Avgusta (27 pr. n. št.-14 n. št.) je vseboval samo še 3,9 grama ali teoretično 1⁄84 rimskega funta srebra. Takšen je ostal do vladavine cesarja Nerona, ko se je vsebnost srebra zmanjšala na 3,4 grama ali 1⁄96 rimskega funta. Razvrednotenje se je nadaljevalo tudi po Neronu. Pozni rimski cesarji so konec 3. stoletja vsebnost srebra znižali na samo 3 grame.[7]

Denarij je bil na samem začetku vreden 10 asov, kar je dalo srebrniku ime. Okoli leta 141 pr. n. št. so ga zaradi zmanjšanja mase asa prevrednotili na 16 asov. Denarij je ostal glavno rimsko plačilno sredstvo vse do sredine 3. stoletja n. št., ko ga je zamenjal antoninijan. Zadnja izdaja denarija je bila izdelana iz brona. Kovali so ga med vladavino cesarja Avrelijana od leta 270 do 275 in v prvih letih vladavine cesarja Dioklecijana.[8][9]

Primerjava vrednosti in vsebnosti srebra uredi

 
Flavija Domicila, žena cesarja Vespazijana in mati cesarjev Tit Flavij Tita in Domicijana

Za obdobje pred 20. stoletjem so tudi zelo grobe primerjave vrednosti denarja zelo problematične, ker so bili razpoložljivi proizvodi in usluge ter cene kovin zelo drugačni.

Klasični zgodovinarji pogosto trdijo, da je bila v pozni Rimski republiki in zgodnjem cesarstvu dnevnica nekvalificiranega delavca in navadnega vojaka en denarij. Poskusna primerjava s sedanjim stanjem v Republiki Sloveniji bi izgledala približno takole: po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v Sloveniji maja 2013 najnižja povprečna neto plača na področju "druge raznovrstne poslovne dejavnosti" znašala 692,09 €,[10] se pravi 30,09 € na dan. Primerjava na osnovi vsebnosti in trenutne cene srebra je povsem drugačna. Masa srebra v denariju v obdobju cesarstva je bila 50 granov ali 1/10 fine unče, se pravi 3,11 grama. Pri današnji ceni srebra 528,01 €/kg (brez DDV) [11] bi bila njegova dnevnica vredna komaj 1,67 €.

Vsebnost srebra v denariju je bila odvisna od politiščnih in gospodarskih okoliščin. Med Galienovo vladavino je bil denarij bakren in prevlečen s tenko plastjo srebra.[12]

Zapuščina uredi

Denarij se je tudi potem, ko se ni več koval, uporabljal kot obračunska enota. Njegov naziv se je uporabljal tudi za kasnejše rimske kovance na način, ki ni povsem razumljiv.

Njegova sodobna zapuščina je na primer črka "d" kot okrajšave za "denarij" na britanskih penijih, izdanih pred letom 1971.[13] V Franciji se je po njem imenoval srednjeveški denier, v arabskem svetu pa dinar. Arabci so naziv uporabljali že v predislamskem obdobju in ga še vedno uporabljajo v več arabsko govorečih državah (Alžirija, Bahrajn, Irak, Jordanija, Kuvajt, Libija in Tunizija). Dinar je bil osnovna valuta tudi v Kneževini Srbiji, Kraljevini Srbiji, Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in v in se še vedno uporablja v sedanji Republiki Srbiji. Iz imena denarij izhaja tudi ime makedonske valute denar. Iz rimske denarija so nastale slovenska beseda denar, italijanska denaro, španska dinero in portugalska dinheiro, ki pomenijo denar.

Vrednost uredi

 
Aureus cesarja Septimija Severja, skovan leta 193 v čast XIV. legije Martia Victrix, ki ga je proglasila za cesarja

Bolj stabilen kot denarij je bil rimski zlati aureus, ki se zaradi visoke vrednosti v dnevnih poslih ni uporabljal prav pogosto. Numizmatiki domnevajo, da se je uporabljal na primer za plačilo bonitet legijam ob nastopu novih cesarjev. Aureus je bil vreden 25 denarijev, drugi rimski kovanci pa so imeli naslednje vrednosti:

1 zlati aureus = 2 zlata kvinarija = 25 srebrnih denarijev = 50 srebrnih kvinarijev = 100 bronastih sestercev = 200 bronastih dupondijev = 400 bakrenih asov = 800 bakrenih semisov = 1600 bakrenih kvandransov

Sveto pismo omenja, da je bil denarij dnevno plačilo za delavca brez poklica.[14] V Svetem pismu je posredno navedena tudi njegova vrednost: z njim si lahko kupil kvart (1,106 L) pšenice ali tri kvarte ječmena.[15]

Sklici uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: denarij.
  1. ↑ W. Smith, A Dictionary of Greek and Roman Antiquities, John Murray, London, 1875, str. 393-394.
  2. ↑ The Numismatic Circular, 8-9, Spink & Son, 1899-1900, Piccadilly West, London.
  3. ↑ L. Adkins, R.A. Adkins, Handbook to Life in Ancient Rome, Oxford University Press, New York, 1994.
  4. ↑ J.-A. Shelton, As the Romans Did, Oxford University Press, New York, 1998.
  5. ↑ J. Langhorne, W. Langhorne, Plutarch's Lives, 2, London, 1813.
  6. ↑ H.J. Haskell, A.K. Knoff, The New Deal in Old Rome, New York. 1939.
  7. ↑ W.G. Sayles, Ancient coin collection, 3, str. 21-22.
  8. ↑ Aurelian, Roman Imperial Coinage reference, Thumbnail Index, pridobljeno dne 24. avgusta 2006.
  9. ↑ Aurelian Æ Denarius, Rome mint, IMP AVRELIANVS AVG, laureate, draped & cuirassed bust right, pridobljeno dne 24. avgusta 2006.
  10. ↑ Povprečne mesečne plače, Slovenija, maj 2013 - začasni podatki, Statistični urad Republike Slovenije [1] Arhivirano 2013-07-27 na Wayback Machine.. Pridobljeno dne 15. julija 2013.
  11. ↑ [2] Arhivirano 2013-08-08 na Wayback Machine.. Pridobljeno dne 15. julija 2013.
  12. ↑ C. Katsari (2002), The Concept of Inflation in the Roman Empire.
  13. ↑ C.H.V. Sutherland (1973), English Coinage 600–1900, str. 10, ISBN 0-7134-0731-X .
  14. ↑ Matej 20:2, Janez 12:5. Biblija.net
  15. ↑ Razodetje 6:6. Biblija.net
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Denarij&oldid=5908657«