Darja Mihelič

slovenska zgodovinarka

Darja Mihelič, slovenska zgodovinarka in univerzitetna profesorica, * 3. marec 1950, Ljubljana

Darja Mihelič
Portret
RojstvoDarjenka Grafenauer
3. marec 1950({{padleft:1950|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) (73 let)
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Federativna ljudska republika Jugoslavija
Pokliczgodovinarka, univerzitetna profesorica

Življenje in delo uredi

Rodila se je kot drugi otrok v družini znanega slovenskega zgodovinarja Boga Grafenauerja.[1][2] Ob rojstvu so jo poimenovali Darjenka, a jo potem hitro začeli klicati najprej Daša, nato pa Darja.[1] Obiskovala je osemletko na OŠ Prežihov Voranc in klasično gimnazijo v Ljubljani (v istem razredu kot njen bratranec Marko Grafenauer, starejši brat Irene Grafenauer) in tam tudi maturirala. Leta 1974 je diplomirala na ljubljanski Filozofski fakulteti; prav tam je 1983 tudi doktorirala pri Ferdu Gestrinu s tezo Neagrarno gospodarstvo Pirana 1280 do 1340.[2] Kot štipendistka Humboldtovega sklada (Alexander von Humboldt-Stiftung) se je v akademskem letu 1990/1991 izpopolnjevala v Münchnu in Münstru.[2]

Leta 1974 se je zaposlila na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa pri ZRC SAZU, kjer je bila zaposlena do upokojitve, še po njej pa je predsednica njegovega znanstvenega sveta. Na ZRC SAZU so ji za leto 2018 podelili naziv zaslužne raziskovalke (2019). Poleg tega je od 1985[2] do ??? predavala na Filozofski fakulteti v Ljubljani zgodovino Slovencev do konca 18. stoletja. Predavala je tudi na oddelku za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete, najprej izbrana poglavja iz srednjeveške zgodovine vzodoalpskega prostora, od leta 1995 naprej pa zgodovino srednjega veka, ter na Fakulteti za humanistične študije v Kopru predmet vzpon in propad kulturnih in gospodarskih središč Sredozemlja ter občo zgodovino srednjega veka.[2]

Osredotočila se je na proučevanje gospodarske in družbene zgodovine in na preteklost mest na Slovenskem, s poudarkom na zgodovini vsakdanjega življenja.[3][1] Še posebej jo je očaral Mediteran, kar je pogosto pri ljudeh s celine, zato so jo kot raziskovalko še posebej zanimali viri severoistrskega področja.[2]

Kot je rekla sama, je nikoli ni zanimalo suhoparno nizanje političnih dogodkov ali faktografsko nizanje minucioznih dejstev, ampak življenje in usode tako imenovanih malih ljudi, tudi žensk in otrok (ki jih "velika" zgodovina često spregleda), njihov vsakdan in opravila, ki so jim omogočala življenje.[2] Tako je v letih 1995-2000 vodila projekt Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, 200-2004 program Slovenska zgodovina od antike do 16. stoletja in od 2004 program Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti.[2]

Poleg raziskovanja in poučevanja je opravljala tudi druge naloge. V letih 2000-2010 je bila predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kos ZRC SAZU, 1982-1992 predsednica Zgodovinskega društva Ljubljana, 1988-1992 predsednica Zveze zgodovinskih društev RS, 1999-2002 predsednica Znanstvenorziskovqlnega sveta za področje narava in civilizacijsko-kulturna podoba Slovenije in Slovencev, članica Nacionalnega znanstveno-raziskovalnega sveta, 2004 in 2005 koordinatorkja za zgodovino in s tem članica znanstveno-raziskovalnega sveta na področju humanistike.[2] Leta 1994 je bila izvoljena v mednarodno komisijo za zgodovino mest (Commission internationale pour l'histoire de villes) in je od 2002 članica njenega izvršnega odbora. Od leta 1995 je slovenska predstavnica v izvršnem odboru mednarodnega združenja za zgodovino Alp (Comité de l'Association internacionale pour l'histoiree des Alpes). [2]

Bila je ena od ustanovnih članic Zgodovinskega društva za južno Primorsko, ki je pričelo z izdajanji revij Annales za istrskein mediteranske študije, in Acta Histrie, in je dejavna članica društva in uredništev obeh revij. [2]

Poročena je z matematikom, elektrotehnikom Francetom Miheličem, sinom slikarja Franceta Miheliča. Oba sta tudi zagnana in dolgoletna (in tudi tekmovalno uspešna) jadralca. [2][4][5]

Bibliografija uredi

  • Darja Mihelič: Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela, [1]
  • Darja Mihelič: Etnična struktura prebivalstva ob piranskem zalivu v luči imen ~ 1330, ~1890, [1]
  • Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340 = = La produzione non rurale di Pirano dal 1280 al 1340 : / Darja Mihelič / Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti , 1985
  • Tržaški pomorski promet 1759-1760 = = Il Trafico maritimo di Trieste 1759-1760 : / Ferdo Gestrin ; Darja Mihelič / Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti , 1990
  • Darja Mihelič: HAZARD, 250 strani, Knjižnica Annales, 1993, ISBN: 978-961-6033-00-X
  • Slovenci skozi čas / Janez Marlot, Darja Mihelič, Maja Žvanut,...[et al.] / Ljubljana Založba Mihelač 1999
  • Crafts and trades practised by women in urban settlements in the territory of Slovenia during the Middle and Early Modern Ages / Darja Mihelič / Zgodovinsko društvo za južno Primorsko], Koper, 2002
  • Darja Mihelič: Ribič, kje zdaj tvoja barka plava? Piransko ribolovno območje skozi čas, 223 strani, knjižnica Annales vol. 47, ZRS Koper 2007, ISBN: 978-961-6033-94-7
  • Latinsko-slovensko-angleška slovarska zbirka pojmov iz srednjeveških notarskih knjig / Darja Mihelič / Računalniški program / Založil: Amebis ; Založba ZRC, ZRC SAZU, Kamnik, Ljubljana, 2010

Nagrade uredi

Leta 1974 je prejela Prešernovo nagrado za diplomsko delo,[2] 1986 pa Nagrado Sklada Borisa Kidriča za vrhunske raziskovalne dosežke na področju raziskovanja starejše zgodovine naših mest .[6][2]

Viri uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Grafenauerjev Zbornik, (1966), uredil: Vincenc Rajšp [et al.], ISBN 961-6182-14-5 (ZRC SAZU)
  2. 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 2,12 2,13 Rožac-Darovec, Vida; Darovec, Darko (2010). »Prof. dr. Darja Mihelič - šestdesetletnica«. Annales. Series historia et sociologia. Zgodovinsko društvo za južno Primorsko; Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije. letnik 20, številka 1: 247-248. Pridobljeno 28. februarja 2023.
  3. Enciklopedija Slovenije. (1993). Knjiga 7. Ljubljana: Mladinska knjiga
  4. France Mihelič z Daphne (88. mesto med 778 uvrščenimi od 1526 prijavljenih, 45. Barcolana, l. 2013), v: Denis Sabadin,Tri slovenske zmage v razredih, Slovenske novice, URL=http://www.primorske.si/2013/10/15/tri-slovenske-zmage-v-razredih
  5. ZAPISNIK redne skupščina sekcije za velike jadrnice pri JZS, dne 15.01.2020, URL=https://www.jzs.si/wp-content/uploads2020/02sekcija_skupscina.pdf[mrtva povezava]
  6. Poročilo o delu za leto 1986, Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti