Wikipedija

Cerkev Marije Pomočnice, Reka

cerkev na Reki, Hrvaška
(Preusmerjeno s strani Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah)
Za druge pomene glej Cerkev Marije Pomočnice (razločitev).

Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah na Reki pripada rimskokatoliški Cerkvi in je župnijska cerkev Marije Pomočnice. Župnija je v upravljanju salezijanske družbe.

Cerkev Marije Pomočnice
Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah
Notranjost cerkve Marije Pomočnice
na Podmurvicah na Reki
45°20′20.0306″N 14°25′24.9726″E / 45.338897389°N 14.423603500°E / 45.338897389; 14.423603500Koordinati: 45°20′20.0306″N 14°25′24.9726″E / 45.338897389°N 14.423603500°E / 45.338897389; 14.423603500
DržavaHrvaška
Verska skupnostRimskokatoliška
Prejšnja verska s.isto: La Chiesa Cattolica
PatrocinijMarija Pomočnica
Stranski oltarji4
Zgodovina
Prejšnja imenaIl tempio di Maria Ausiliatrice a Gelsi a Fiume
Blagoslovljena21. november 1934
škof Antonio Santin
Posvečena6. junij 1942
škof Ugo Comozzo
DogodkiBlagoslov temeljnega kamna 25. junij 1933
pokrita avgusta 1934
7 zvonov blagoslovljenih 14. oktobra 1934
Blagoslovitev cerkve 21. november 1934 škof Antonio Santin
urejen prezbiterij in obhajilna miza 1935
marmornate postaje križevega pota postavljene 26. septembra 1936
klopi napravljene 1937
tri apside poslikane 1941
kip Marije Pomočnice postavljen 11. julija 1941
decembra 1941 zvonček nad zakristijo
posvetil cerkev škof Ugo Comozzo 6. junija 1942
kor napravljen po 1950 [1]
Arhitektura
Funkcionalno stanježupnijska cerkev
Arhitektnačrt Eneo Ronci iz Verone
izvajalec Giovanni Mario Curet z Reke
Vrsta arhitektureneoromanski
Sloglombardijski
Začetek gradnje25. junij 1933
Konec gradnje1934
Lastnosti
Št. zvonikov2
Zvonovi8
Uprava
ŽupnijaMarija Pomočnica kristjanov
NadškofijaReška
MetropolijaReška
Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah
LegaReka, Hrvaška
Občina Mesto Reka

Izgradnja in notranjost uredi

Opis cerkve in okolice uredi

Ta veličastna cerkev stoji na izredno lepem mestu nad Salezijanskim vrtom s pogledom na Jadransko morje in istrsko najvišjo goro Učko. K njej romajo Marijini častilci iz celotne Istre in priobalno-gorskokotarske dežele. Do sem gor vodi od nekdanje Tržaške ulice (zdaj Vukovarska ulica) široko stopnišče mimo terasasto urejenega vrta. Poleg cerkve je Salezijanski zavod, tik ob Vukovarski ulici 62 pa Salezijanska klasična gimnazija, ki ima tudi poseben in na široko znani športni odsek. Žegnanje praznuje na praznik Marije Pomočnice 24. maja s slovesno mašo, ki jo vodi navadno škof, in procesijo z Marijinim kipom.[2]

Salezijanci in njihovo delo uredi

Že daleč z morja je mogoče opaziti skladne obrise cerkve Marije Pomočnice, ki kraljuje pod vrhom hriba Smušen breg na Podmurvicah. To skladnost kazijo v socialistično-jugoslovanskem slogu zgrajene tri Emilijeve stolpnice, ki ovirajo prost pogled na morje, pa tudi z morja na čudovito cerkev in njeno lepo urejeno okolico.

Na tem mestu je že za časa Avstro-Ogrske delovala sirotišnica za revne in zapuščene otroke.

6. januarja 1918 so ob koncu prve svetovne vojne prišli na Reko prvi salezijanci na povabilo predstavnikov Marijine zveze, ki jo je vodil duhovnik msgr. Matija Balaš (Mátyás Balázs). Ko je Reka postala posebno ozemlje za potrebe ogrskega dela cesarstva 1867, so se začeli v pristaniško mesto zgrinjati delavci iz vseh delov monarhije, kar je bilo povezano z raznimi stiskami in pomanjkanji. Največja žrtev teh družbenih sprememb so postali doraščajoči dečki, katerih vzgoja je bila pogosto zanemarjana in so bili prepuščeni ulici. To lepo opisuje v svoji mladinski povesti Ptički brez gnezda [3], ki se konča z razlogom ravno na Reki, tudi slovenski pisatelj, sodnik in vzgojitelj Milčinski, in tudi on ima salezijance za rešitelje mladine.

Marijina zveza jim je odstopila svojo hišo s prostornim dvoriščem na Plasah - kot se je ta mestna četrt imenovala takrat-, kjer so začeli versko, vzgojno in družabno delo med mladino. Res je, da so za vzgojo revne in zapuščene mladine skrbele nune v prejšnji sirotišnici, vendar so uvidele, da bodo novonastalim razmeram bolj kos ne tako davno od Don Boska (1815-1888) ustanovljeni in za to posebej usposobljeni člani 1874 potrjene Salezijanske družbe. Poleg verouka so odprli tudi prvo mladinsko gledališče na Reki, kamor so vabili ne le mlade, ampak celotno okoliško prebivalstvo – med katerimi so bili tudi Slovenci. Ustanovili so tudi znamenito mladinsko pihalno godbo, ki je zaslovela ne le na Reki, ampak tudi po celi Liburniji. Mlade je privlačilo tudi veliko igrišče, kjer so salezijanci igrali skupaj z mladimi košarko, nogomet, zastavo in druge igre, prek katerih so zapuščeno in revno mladino navdušili za učenje in pošteno življenje; vabili so pa v skupini mladih, ki jo je na pohodu vedno spremljal trobentar in zato nič čudnega, da je v oratorij drvelo mlado in staro, zlasti na gledališke in kino-predstave.

S prihodom Carla Rusconija za ravnatelja se je namreč delovanje še okrepilo: gledališko dvorano so 1926 razširili, a 1933 opremili z najsodobnejšimi pripravami za predvajanje ozvočenih filmov. Ne le mladi, tudi odrasli so se zbirali v vse večjem številu in ko je oratorijska kapela postala pretesna, so na ploščadi med gledališčem in salezijanskim zavodom začeli graditi res lepo in skladno urejeno cerkev.

Gradnja in opis cerkve uredi

Zasnoval in načrtoval jo je stavbenik Eneo Ronci iz Verone v neoromanskem slogu lombardijske smeri, ki jo odlikuje »preprostost in pozornost do najbolj drobnih naravnih posebnosti«, kar je sploh značilno za izvirno romaniko. Dela je vodil reški arhitekt Giovanni Mario Curet. Pri gradnji je pomagal tudi Anton Martinolli, ki je daroval za marmornati oltar med ljudstvom priljubljenega svetega Antona Padovanskega.

Cerkev Marije Pomočnice je triladijska, s tem da se srednja ladja dviguje malo nad stranskima. Petdesetih let so zgradili kor in nanj postavili orgle; salezijanski sobrat Stanko Gašparec pa je napravil na pročelju velik trodelni mozaik Marije Pomočnice v sredini in dveh angelov ob strani po letu 1950. Večbarvni dragoceni marmorni oltar, križev pot in barvni don Boskov kip so bili izdelani v Arrighnijevi delavnici v toskanski Pietrasanti v SZ Italiji.

Marmornati kip Marije Pomagaj z Jezusom v naročju je izdelala 1941 kiparska delavnica v Santifalieru blizu Ortiseja na Južnem Tirolskem [4]. Pozneje so v cerkev postavili lesen kip, marmornatega pa premestili v urejeni park pod cerkvijo, kjer obvladuje okolico še danes.

Sklici uredi

  1. ↑ Petar Lubina, urednik (Maj 2013). Naša marijanska svetišta: Rijeka, Marija Pomoćnica. Marija. str. 201. ISSN 1331-1476.
  2. ↑ »Le Chiese mariane di Fiume ed Abbazia«. Kvarner.hr. Pridobljeno 16. februarja 2024.
  3. ↑ Fran Milčinski. »Ptički brez gnezda«. wikivir. Pridobljeno 23. februarja 2024.
  4. ↑ Santifalier blizu Ortiseja na Južnem Tirolskem – nemško: St. Ulrich – Gröden, Süd Tirol; italijansko: Ortisei - Trento-Alto Adige)

Glej tudi uredi

Slikovna zbirka uredi

Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah uredi

Stoletnica salezijanske prisotnosti (1918-2018) uredi

  •  
    Bivši inšpektor Lojze Snoj obuja spomine
  •  
    Sproščen pogovor med starimi prijatelji
  •  
    Mašo ob stoletnici je vodil beograjski nadškof in metropolit Hočevar
  •  
    Na mestu sedanje gimnazije je bil salezijanski noviciat
  •  
    Hčere Marije Pomočnice uspešno delujejo
  •  
    Sveta maša je končana
  •  
    Osebje in gojenci Salezijanskega zavoda 1930
  •  
    Oratorij na začetku delovaja, 1921
  •  
    Oratorij se je razmahnil - 1925

Zunanje povezave uredi

(hrvaško)
(italijansko)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cerkev_Marije_Pomočnice,_Reka&oldid=6206575«